Socialni partnerji novi vladi naložili pripravo akcijskega načrta za ustvarjanje delovnih mest
Petra Stopar
Razprava socialnih partnerjev na seji Ekonomsko-socialnega sveta se je vrtela okrog pridobivanja delovnih mest. Po napovedi vlade jih je mogoče v Sloveniji do leta 2020 ustvariti 60.000, po oceni Gospodarske zbornice pa celo 118.000. Na podlagi razprave so predstavniki sindikatov, delodajalcev in ministrstva za gospodarstvo bodoči vladi naložili pripravo akcijskega načrta za ustvarjanje novih delovnih mest.
Točko o delovnih mestih je na dnevni red ekonomsko socialnega sveta kot reprezentativni predstavnik slovenskih podjetij predlagala Gospodarska zbornica Slovenije. Katere cilje bi morala vlada zasledovati, je povedal svetovalec direktorja zbornice Goran Novković: „Prvič, na katerih storitvah – ker pri storitvah najlažje povečujemo število zaposlenih, npr. turizem, informacijska tehnologija – lahko čim prej pridemo do novih delovnih mest in kako. Drugič, katere so prioritetne investicije in kako jih financirati oziroma kako odpraviti birokratske ovire umeščanja v prostor in tako naprej.“ In tretjič, podpirati moramo vlaganja v izdelke in storitve, ki se kot konkurenčni prodajajo na tujih trgih, torej ključen je izvoz, dodaja Novković.
Minister, ki opravlja tekoče posle, Metod Dragonja, izhodišča GZS ocenjuje kot dobra in se strinja, da so potrebne investicije: „Mi zelo poudarjamo vlaganja v podjetništvo, pokazalo se je, da so učinkovita tudi vlaganja v turizem in storitve, ki lahko v kratkem času kreirajo več delovnih mest. Na dolgi rok pa je treba imeti neko uravnoteženo strukturo.“
Tako je Ekonomsko-socialni svet danes tudi sklenil, da mora nova vlada na strokovnih izhodiščih pripraviti akcijski načrt za ustvarjanje novih delovnih mest in ga najpozneje dva meseca po podpisu koalicijske pogodbe že predstaviti socialnim partnerjem.
Po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča bodo priložnosti za nove zaposlitve tako v javnem kot zasebnem sektorju, denimo na področju nege starejših ljudi in gradbeništva. Se pa, kot poudarja Semolič, v sindikatih ne strinjajo z nekaterimi mnenji delodajalcev: „V tistem delu, ko govore, da bi imeli več delovnih mest, če bi znižali davke pri delu. Ni problem, da so ti davki, ki obremenjujejo delo, previsoki, ampak znižati recimo prispevke za pokojninsko in zdravstveno blagajno, avtomatično pomeni ustvarjanje velikih problemov pri pokojninski blagajni in pri delavcih, ki zbolijo. To bi bil hud poseg v socialne pravice. Tudi drugi predlog o ovirah, da je delovnopravna zakonodaja toga, da preveč ščiti delavce, je znano, da je tu konflikt med nami.“
Ravno nasprotno je menil Ivan Jani Ulaga iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki ocenjuje, da je trenutna delovnopravna zakonodaja vsaj za male podjetnike in obrtnike še vedno destimulativna.
