Pred referendumom o „prekritih“ arhivih
Slovenija Tone Gorjup
Pred nedeljskim referendumom o arhivski noveli je še danes mogoče zahtevati nekatere posebne oblike glasovanja. Poteka tudi predčasno glasovanje, ki je možno še jutri. Ob tem se po Sloveniji odvijajo dogodki, na katerih se izrekajo nasprotniki arhivske novele in njeni podporniki.
Tisti, ki bi želeli na dan glasovanja glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča, morajo svojo željo danes sporočiti okrajni volilni komisiji. Enako velja tudi za tiste, ki želijo glasovati na domu ali na posebnih voliščih namenjenim invalidom. Še danes in jutri poteka tudi predčasno glasovanje za tiste, ki v nedeljo ne bodo mogli glasovati in sicer na sedežih okrajnih volilnih komisij med 9. in 17. uro.
Nasprotniki so v dneh pred referendumom tako kot zagovorniki vse glasnejši. V ospredju pogovorov so tajni arhivi nekdanje politične policije oziroma „udbe“, oziroma to, kar je od njih o stalo, saj je bila velika večina tovrstnega gradiva uničena. Novi zakon, ki ga predlaga vlada, uvaja prekrivanje določenih podatkov oziroma tako imenovano „anonimizacijo“. Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar ob tem poudarja, da je arhiv „odprt“ če ima raziskovalec dostop do originalnega, necenzuriranega gradiva. Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc medtem vztrajno ponavlja, da zakonska novela arhive odpira. Kot pravi, se oži nabor občutljivih osebnih podatkov, zaradi katerih veljajo omejitve pri vpogledu v gradivo. Poleg tega se odpirajo nekateri arhivi, ki so zdaj zaprti. Bodo pa po novem tudi podatki arhivskih zbirk, ki so bili doslej popolnoma odprti, podvrženi „tako imenovanemu prekrivanju“ občutljivih osebnih podatkov. Tega se po mnenju Tamare Grieser Pečar mnogi še ne zavedajo.
Publicist Igor Omerza je medtem prepričan, da arhivska novela, ki je predmet referenduma, prinaša omejitve, zaradi katerih bodo arhivi bolj zaprti. Ne verjame ministru Grilcu, ki pravi, da novela pri raziskovalcih, kot je on, ne spreminja nič. Aktualni minister kmalu ne bo več minister, zato mu, kot dodaja, tudi njegova zagotovila ne pomagajo veliko. Zgodovinar Vasko Simoniti pa ocenjuje, da vladna stran želi prikriti ločnico med demokratičnim in nedemokratičnim sistemom. Po njegovih besedah jim tega ne smemo dovoliti, zato je treba glasovati proti. Sprejeti so zakoni, ki jih nihče ne razume. Tudi novela zakona o arhivih, bo po njegovem mnenju zatesnila prostor, da bi levica lažje izpeljala tiste procese, ki omogočajo obvladovanje oblasti.
