Izšli Mladika in knjiga Pozneje se pomeniva

| 08.05.2014, 13:02 Matjaž Merljak

Nova številka tržaškega mesečnika Mladika je zagledala luč v velikonočnem času. V uvodni besedi z naslovom »Upanje Velike noči« Jože Bajzek spregovori o pomenu križa, na katerem je umrl božji sin, in o upanju, ki ga je s svojo smrtjo in vstajenjem dal kristjanom.

Sledi razmišljanje Loredane Gec z naslovom »Nekaj trenutkov tišine«, ki ga je radijska ražiserka in programistka prebrala na Prešernovi prislavi v Društvu slovenskih izobražencev 10. februarja letos.

Mladika ponuja v branje bero literarnih prispevkov, in to so: novela Nataše Konc Lorenzutti »Bližina daljave«, ki je prejela prvo nagrado na 42. literarnem natečaju revije Mladika, 18. nadaljevanje romana Irene Žerjal »Peta Avenija in smrtne zagate«, cikel pesmi Metke Kacin Beltrame »Benečija, mon amour«, ki je bil priporočen na 41. literarnem natečaju revije Mladika ter pesem Vladimirja Kosa »Morda še kdo drug se v Nedeljo napoti«.

Spomine na življenje v Nemčiji Petra Merkùja po avtorjevi smrti in na podlagi izvirnih zapiskov nadaljuje žena Mirella Urdih Merkù. V tem nadaljevanju se spominja posebnih življenjskih obletnic, ki jih je mož slavil v Nemčiji, in njune zlate poroke.

Renato Podberšič mladi je avtor zanimivega članka o prvem vseslovenskem romanju v Sveto deželo leta 1910, katerega se je udeležilo tudi 24 romarjev iz Trsta. Bruna Marija Pertot je avtorica spominskega zapisa, katerega se objavlja prvi del, o Zori Piščanc in njenem bratu Ladotu. V članku z naslovom Slikanje s svetlobo Mojca Polona Vaupotič piše o slovenskih snovalcih barvnih oken – vitrajih.

Marija Pirjevec je avtorica zapisa »Kosovelov smisel za svobodo sredi dehumaniziranega sveta«, ki ga je prebrala ob 110-letnici pesnikovega rojstva, in sicer ob otvoritvi Kosovelove spominske sobe v prostorih Ljudske univerze v Sežani.

O letošnjem dobitniku nagrade Prešernovega sklada, duhovniku jezuitu, pesniku in filozofu Vladimirju Kosu piše Rozina Švent.

Sledi Antena z novicami iz zamejstva in iz Argentine, Ocene knjig izpod peresa Cirila Velkovrha in Iztoka Ilicha, in Novice Knjižnice Dušana Černeta.

 

---

 

Pri tržaški založbi Mladika je izšla zbirka kratke proze Mateje Gomboc z naslovom Pozneje se pomeniva. V zbirki avtorica pripoveduje zgodbe žensk različnih starosti in iz različnih socialnih okolij, pripoveduje o prelomnih trenutkih v njihovem življenju, ki odpirajo okno v njihov čustveni, doživljajski in duhovni svet. Te so junakinje iz preteklosti – aleksandrinke, ženske, zaznamovane od vojnega časa in povojnih pobojev – in iz sedanjosti, skupno jim je to, da so ujete v razsežnost, ki jo zaznamuje tiho nasilje neizraženih besed, neudejanjenega upora, neizživetih čustev, a hkrati želja po spoznanju, hrepenenje po uresničenju lastne usode in iskanje rešitve.

Mateja Gomboc živi z družino v Ljubljani, toda zvestoba primorskim koreninam diha iz vsake njene besede. Je profesorica slovenščine in italijanščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in sooblikovalka revije Mavrica. Ljubezen do jezika jo vodi k ustvarjanju učbenikov za slovenski jezik, v domišljijskem svetu pa se rojevajo zgodbe, tako za otroke kot za odrasle. Pri različnih založbah je izšlo že nekaj knjig za otroke (Matic in Meta vsepovsod, Polonca, mala in velika, Tinka), mladinski roman Ime mi je Jon.

Njene zgodbe v zbirki Pozneje se pomeniva so umeščene v različne čase in prostore. In ko včasih iz svoje hiše na kraškem robu s pogledom zaobjame celo Vipavsko dolino, od rojstne Ajdovščine na vzhodu do dragega zamejstva na zahodu, kjer je preživela mnogo otroških in najstniških dni, spet sede in napiše nekaj novega.

Spremna beseda: Vita Žerjal Pavlin, obseg 160 strani, cena 14,00 €.