Za gibanje izkoriščajmo naravo
Slovenija Petra Stopar
Obeležujemo svetovni dan gibanja, katerega namen je spodbujanje rekreacije, telovadbe in predvsem kakršnekoli telesne dejavnosti pri čim večjem številu prebivalstva. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da ima slabši ekonomsko-socialni položaj posameznika za posledico zmanjšano količino telesne dejavnosti ter s tem povečano tveganje za pojav kroničnih bolezni. Čeprav se po zadnjih podatkih giba vse več Slovencev – tretjina vsaj petkrat na teden – pa so razlike med skupinami z različnim družbenim in finančnim ozadjem.
Svetovna gospodarska kriza in z njo povezane spremenjene razmere vplivajo na posameznikov socialno-ekonomski položaj ter s tem na njegovo vedenje, povezano z zdravjem in posledično tudi na zdravje. Janet Klara Djomba z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob tem pravi, da je telesna dejavnost za krepitev zdravja veliko več kot samo šport, vodena rekreacija v športnih klubih ali dragi pripomočki: „Različne vodene vadbe imajo sicer številne prednosti, pomembno je namreč tudi druženje in pripadnost skupini, pa si tovrstno rekreacijo čedalje več ljudi ne more privoščiti. Vendar ni nujno, da je rekreacija vedno povezana z visokimi stroški. Nekatera športna društva ponujajo vadbe po nizkih cenah ali celo brezplačno.“ Premalokrat pa, dodaja, izkoriščamo najboljši in najugodnejši „športni klub“, naravo. „Hoja, kolesarjenje in planinarjenje so aktivnosti, ki so primerne za celo družino in zato poleg nizkih stroškov ponujajo še dragocen čas za druženje družinskih članov.”
Prvi podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki so jo leta 2012 opravili na inštitutu, kažejo, da se je delež odraslih, stari od 25 do 65 let, s celokupno telesno dejavnostjo, kar pomeni, da je poleg rekreacije vključena še dejavnost doma, na delovnem mestu in v transportne namene, v letih od 2001 do 2012 povečal za kakih deset odstotkov. Pri ženskah za 13 odstotkov, pri moških pa za skoraj 5. Leta 2012 je vsaj pet dni v tednu po pol ure hodila dobra tretjina anketirancev, delež pa se s starostjo še povečuje.
Pozitivni učinki telesne dejavnosti pa se odražajo tako v boljšem fizičnem kot tudi psihičnem stanju. Tjaša Knific z inštituta je o priporočenem času telesne aktivnosti povedala: „Smernice Svetovne zdravstvene organizacije za odrasle priporočajo 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden za ohranjanje zdravja. To lahko dosežemo, če smo zmerno intenzivno telesno dejavni 30 minut vsaj pet dni v tednu ali visoko intenzivno telesno dejavni po 25 minut vsaj tri dni v tednu. Če nimamo možnosti biti telesno dejavni 25 ali 30 minut skupaj, potem zadostuje tudi vsaj 10-minutna neprekinjena telesna dejavnosta skupaj, pri čemer je treba sklop ponoviti večkrat dnevno.“ Vsaj dvakrat tedensko je priporočljivo izvajati vaje za krepitev velikih mišičnih skupin. Starejši od 65 let pa naj poleg tega vsaj trikrat tedensko izvajajo še vadbo izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev, še svetuje Knifičeva.
Otroci in mladostniki, stari od 5 do 17 let pa po njenih besedah za zdrav razvoj potrebujejo dnevno vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti, „pri čemer priporoča večinoma aerobno telesno dejavnost, vodeno na osnovi igre, trikrat tedensko pa visoko intenzivno telesno dejavnost, vključno z vajami za krepitev večjih mišičnih skupin“.
Telesna dejavnost je pomembna komponenta zdravja, ne glede na starost, spol in telesno težo posameznika, zato lahko s telesno dejavnostjo v krogu družine pridobijo vsi, še menijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
