Šturm: poletne volitve bi bile ustavno sporne
Politika Petra Stopar
Predsednik države Borut Pahor se na posvetu s pravnimi strokovnjaki pogovarja o možnih nadaljnjih korakih po odstopu predsednice vlade Alenke Bratušek. Mnenja ustavnih pravnikov o tem, kdaj se lahko razpiše predčasne volitve, so deljena. Medtem ko nekateri zatrjujejo, da je treba preizkusiti vse možnosti za oblikovanje nove vlade in izkoristiti vse roke, drugi ne vidijo ovir za čim prejšnje volitve v poletnem času.
Predsednik države je sklical sestanek desetih pravnikov z namenom skušati najti odgovor na vprašanje, ali je še kakšna možnost, da bi bile predčasne parlamentarne volitve še pred poletjem in ali se lahko roke glede izvedbe predčasnih volitev skrajša.
Kot je znano, se bo Državni zbor z odstopom Bratuškove seznanil predvidoma jutri, s tem pa bo začel teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik predlaga kandidata za novega mandatarja. Pahor se je tej možnosti že odrekel, a bi se morali tej pravici odpovedati tudi poslanske skupine in 81 poslancev.
Pravnik Lovro Šturm je za naš radio povedal, da junijski rok volitev ni možen, ker bi bilo to v neposrednem nasprotju z ustavnimi določbami o predčasnih volitvah. O možnosti, da se poslanci odrečejo pravici do predlaganja mandatarja v tridesetih dneh po razpustu Državnega zbora, pa je dejal: »Poslanci skorajda ne morejo zagotoviti tega, kajti navsezadnje si lahko tudi premislijo. Vsekakor so roki v ustavi določeni tako, da tako hitre izvedbe predčasnih volitev ne omogočajo. Realno in v skladu z ustavo in tudi z namenom ustave bi bilo, da si predsednik republike, torej Borut Pahor, prizadeva, da najde novega mandatarja, da ga poišče in da aktivno dela na tem 30 dni. Tako, kot mu to veleva ustava in kot je to dejansko njegova dolžnost.«
Če v 30 dneh ni predloga za mandatarja, lahko šele nastopi druga faza, ki pa po Šturmovih besedah pripelje do tega, da je realna možnost volitev šele jeseni, torej niti julija, niti avgusta, kot nekateri dopuščajo. Poletne volitve bi bile namreč ustavno sporne. »Kajti poletni čas, ko so ljudje na dopustu, ne omogoča svobodne predstavitve stališč vseh političnih strank in samostojnih poslancev, ki se potegujejo za izvolitev, predstavitev stališč pa je predpogoj za svobodne volitve. Zato je edini realni čas, v katerem je te volitve mogoče izpeljati, po mojem prepričanju šele enkrat v drugi polovici septembra,« ocenjuje pravnik. Potemtakem bi bilo po njegovi oceni najbolj pametno, da se izvedejo skupaj z lokalnimi volitvami, ki bodo predvidoma v začetku oktobra.
Kaj pa meni pravnik Rajko Pirnat? Če novega mandatarja ne bo, po njegovem mnenju ni druge možnosti, kot da se predčasne volitve izvedejo v poletnem času, čeprav bi bilo to slabo. Kot pravi, bi v tem primeru trčili volilna pravica in spoštovanje ustavnega roka, da se najpozneje v dveh mesecih po razpustu parlamenta razpišejo predčasne volitve. Slednja bi, kot pravi, verjetno dobila prevlado. Pirnat je sicer za to, da se izkoristi vse roke, torej tudi 30-dnevni rok za iskanje novega mandatarja. Rok bi bilo edino možno skrajšati, če Pahor po posvetovanjih s poslanskimi skupinami ugotovi, da možnosti za mandatarja res ni. Z vodji poslanskih skupin se bo Pahor pogovarjal jutri.
Tone Jerovšek s Fakultete za državne in evropske študije je pojasnil, da lahko roki, povezani s predčasnimi volitvami, začnejo teči takoj, ko vsi, ki imajo to pravico, izjavijo, da ne bodo predlagali novega mandatarja. Predsednik republike je takšno odločitev že sporočil javnosti, pravici pa bi se morali odpovedati tudi poslanske skupine in 81 poslancev. Po Jerovškovem mnenju sicer v primeru odpovedi pravice poslancev ne bi bilo treba čakati do izteka 30-dnevnega. Kot pravi to, da bi si lahko nekdo premislil, po procesnem pravu sploh ne obstaja. Če nekdo da izjavo, da nečesa ne bo naredil, je pravica izgubljena, kar je podobno kot odpoved pravici do pritožbe, poudarja Jerovšek.
Andraž Teršek s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pa se sprašuje, kje v ustavi so »našli ta 30-dnevni rok« za predlaganje mandatarja oziroma razpustitev parlamenta. Kot pravi, ta rok ni določen in to namerava na posvetu tudi poudariti. »In zakaj bi čakali 30 dni, če poslanske skupine povedo, da ne bodo predlagale nobenega kandidata,« je dodal. Ureditev je po Terškovem slaba, nedomišljena in bi jo morali popraviti. Dejal je, da so naši pisci ustave glede pristojnosti predsednika republike pri imenovanju mandatarja oziroma razpustitve parlamenta namenoma izpustili en stavek, ki ga nemška ustava, model za slovensko, ima. Z njim se namreč omogoča, da sam presodi, ali bo iskal mandatarja ali razpisal volitve.
Prav tako bo na posvetu postavil tezo, da se lahko do razpusta parlamenta in začetka postopkov za nove volitve pride v 19 dneh po odstopu predsednika vlade. Skliceval se bo na 111. člen ustave, ki ureja volitve predsednika vlade, napoveduje Teršek.
