Nova vlada, stare tegobe
| 14.05.2014, 14:54 Jože Bartolj
Slovenijo pretresa še ena v vrsti političnih kriz. Bratuškova je odstopila, vladna koalicija ne obstaja več, vprašanje (zelo kratkega) časa je samo še to, kdaj bodo volitve. Bodo že konec junija oz. v začetku julija ali bodo šele jeseni? Na politični sceni se bo ponovila slika jeseni 2011 in lanskega februarja, ko za krmilom Slovenije ni sedel nihče in je bila deželica na sončni strani Alp prepuščena zunanjim tokovom.
Žal je Slovenija še danes, politično gledano, v zelo nejasni situaciji. Razkol v Pozitivni Sloveniji bo prinesel dodatno fragmentacijo na levem slovenskem strankarskem polu, kjer so v nastajanju tudi nove stranke. Vprašanje je tudi, kako bo desni pol slovenskega volilnega telesa v anonimnosti volilnih kabin reagiral na Janševo obsodbo v zadevi Patria. Kljub vsem tem vprašanjem pa je Slovenija v tem trenutku od zunaj videti, kot da politične krize (na prvi pogled) ne čuti. Seveda je ta občutek lahko zelo varljiv.
Boljši obeti kljub krizi
Poglejmo od kod ta zunanji občutek, da je Slovenija nekako prevzela nadzor nad svojimi težavami. Pravzaprav gre za ocene, ki jih zadnje tedne Sloveniji podeljujejo tuje agencije in organi Evropske unije. In to kljub politični krizi. Tudi po odstopu Bratuškove se donosnost na slovenske obveznice ni bistveno dvignila. Ob tem je bonitetna agencija Fitch Sloveniji potrdila oceno BBB, kar je sicer dokaj nizka ocena: bistveno pa je dejstvo, da Slovenija v tem ni nazadovala. Nasprotno, Fitch je popravil obete iz negativnih v pozitivne. Skratka, v slovensko bližnjo prihodnost gledajo pri omenjeni agenciji nekoliko bolj rožnato. Nazadnje je tukaj tudi najnovejša, spomladanska napoved makroekonomskih kazalcev, ki jih je izdelala Evropska komisija. In tudi te napovedi (gre torej za predvidevanja, ne za realne ocene) vlivajo nekaj optimizma v slovensko gospodarstvo. Nepričakovano optimistična je predvsem ocena o rasti, ki naj bi dosegla skoraj 1 odstotek BDP. Zimske napovedi so bile za Slovenijo še prave Kasandre, ki so govorile o tem, da bo Slovenija v letošnjem letu še edina država s Ciprom v območju recesije. No, vse kaže, da se to ne bo zgodilo in bo Ljubljana po dveh letih negativnih številk kljub vsemu le začela rast, ki naj bi se nadaljevala tudi v letu 2015 v višini 1,5 odstotka BDP.
Izvoz še vedno motor gospodarstva
Od kod obrat v pozitivno smer? Prvič, stanje slovenskega gospodarstva je nekoliko bolj jasno kot še pred šestimi meseci. Stresni testi so vsaj jasno obelodanili sliko slovenske ekonomije. Čeprav so učinki vseh poznejših ukrepov, začenši z učinkovitostjo DUTB, še pod velikim vprašajem, je samo dejstvo, da je podoba s krizo prepojene Slovenije bolj jasna, zmanjšala nezaupanje v slovensko državo. Ko govorimo o novih napovedih za rast slovenskega gospodarstva, pa moramo seveda najprej omeniti splošno izboljšanje evropskega gospodarstva. Lokomotiva slovenske ekonomije je namreč izvoz. V trenutku, ko je že lani postalo jasno, da si bo evropsko gospodarstvo nekoliko opomoglo, je to zelo blagodejno vplivalo tudi na slovenske izvoznike.
Izvoz bo jasno največ prispeval k rasti. To je postalo jasno že v prejšnjih mesecih. Februarja 2014 je izvažanje glede na isti mesec v lanskem letu zraslo za 4,7 odstotka, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa na medletni ravni za 6,7 odstotka. Zelo dobre so napovedi tudi za rast izvoza na letni ravni: letos naj bi znašala 2,8 odstotkov, leta 2015 4,6 odstotka, leta 2016 pa 5,1 odstotka. Izvoz se je močno okrepil predvsem v tradicionalne poslovne partnerice: rast izvoza v EU je v prvih dveh mesecih 2014 v primerjavi z istim obdobjem 2013 znašala 9,2 odstotka. Za tako rast je “odgovorno” predvsem povpraševanje iz tujine, tukaj so v prvi vrsti sosedski trgi Avstrije, Nemčije in Italije. “Domači” izvoz na trg EU bo morala Slovenija še okrepiti, glede na to, da se na nekaterih tradicionalnih, a bolj oddaljenih trgih pojavljajo težave: v prvi vrsti govorimo o Rusiji. Pri tem so prav statistični podatki iz Nemčije za Slovenijo lahko pravi balzam: februarja letos se je namreč nemški uvoz okrepil tako na mesečni kot na letni ravni.
Končno pozitivno tudi gospodarstvo znotraj Slovenije
Nekoliko manj pričakovano pa so optimistične tudi napovedi Evropske komisije v zvezi z zasebno potrošnjo v Sloveniji. To je tisti sektor, ki je v zadnjih letih močno zaviral vsak potencialen zagon slovenskega gospodarstva. Če je izvoz odvisen od zunanjih dejavnikov, je zasebna poraba odvisna predvsem od notranjih, v prvi vrsti od kupne moči posameznika. Seveda se kupna moč navezuje še na množico drugih dejavnikov, ki pogojujejo življenje povprečnega Slovenca. Evropska komisija je tokrat prvič po daljšem obdobju napovedala povišanje zasebne potrošnje v višini 0,2 odstotkov za leto 2014 in 1,1 odstotka za leto 2015. Da bo slika popolna, gre vsekakor tudi povedati, da je kupna moč povprečnega slovenskega državljana v zadnjih letih, posebej od začetka krize, močno upadla. Leta 2008 je bila na ravni 91 odstotkov povprečne kupne moči EU, danes je 7 odstotkov nižja. Skratka, dejstvo, da Evropska komisija napoveduje, da bodo slovenski državljani nekoliko iraziteje trošili doma, je lahko dobra postavka za zagon “notranjega” gospodarstva. Da se to uresniči, pa mora država storiti nekaj pravih korakov v to smer. Da poenostavimo: če je za rast izvoza “odgovorno” dobro ekonomsko stanje v drugih državah, je za rast zasebne potrošnje potreben zasuk v ekonomski politiki države.
Zagnati je treba še domačo ekonomijo
Dejali smo, da je za povečanje zasebne potrošnje, ki bi lahko bolj izrazito zagnala domačo ekonomijo, potrebno povečati kupno moč prebivalstva. Eno od pomembnejših sredstev za dosego tega cilja (čeprav ne edino) je zmanjšanje brezposelnosti, ki gre nujno skozi olajšanje poslovnega okolja za podjetnike (manj birokracije, manj davkov). Podjetja so eden od pomembnejših ključev, ki ustvarjajo dodano vrednost (torej večji priliv davkov v državne blagajne) in delovna mesta (torej večjo kupno moč). Država bi morala za to poskrbeti, a prav politična anarhija v obdobjih odstopljenih vlad vse to onemogoča. Potrebne reforme (pokojninska, trg dela, javni sektor), realno gledano, niso mogoče v obdobju kontinuirane predvolilne kampanje. Zato se je država v prejšnjih letih, pa tudi v zadnjih mesecih, pogosto poslužila najpreprostejše metode kupovanja socialnega miru. Država se je zadolževala: reforme niso bile izpeljane, stroške pa je država krila z izposojenimi sredstvi. Na to je v začetku tedna opozorila Evropska komisija.
Sloveniji ne uspe uravnotežiti svojega proračuna. Že od leta 2009 je v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. Slovenska vlada bi morala po prvotnih načrtih stanje normalizirati (pripeljati javni primanjkljaj pod maastrichtsko mejo 3 odstotkov BDP) do leta 2013. A ji ni uspelo. Zato je iz Bruslja dobila popravni izpit: stanje bo potrebno normalizirati do leta 2015. A po sedanjih napovedih tudi to ne bo izvedljivo. Javni dolg medtem vse bolj raste: leta 2008 je znašal (samo) 20 odstotkov BDP, v tem trenutku je nekje okoli 80 odstotkov BDP. Tako zadolževanje je predvsem posledica odsotnosti pravih strukturnih reform in dobro zamišljene gospodarske politike. Dvig davkov, ki je bil ključni element delovanja vlade Alenke Bratušek v zadnjih mesecih, ima lahko pravcati učinek bumeranga: fizične in pravne osebe, ki v določenem trenutku niso več plačilno sposobne, pač davkov ne bodo plačevale, pa četudi jih bo država zviševala. S tega stališča je precej bolj konkurenčna poteza ustvarjanje boljšega poslovnega okolja in zmanjšanje stopnje davkov na zaposlenega. Slovenija že dalj časa odlaša s pravim načrtom privatizacije. Tisti, ki ga je vlada sprejela lani, doslej še ni prinesel otipljivejših rezultatov. Ob tem so seveda potrebne tiste reforme, ki jih izpeljujejo povsod po Evropi. Staranje prebivalstva in daljše življenjsko obdobje zahtevata tudi drugačen sistem upokojevanja in pokojnin, javni sektor bi moral biti v prvi vrsti koristna in učinkovita pomoč realnemu sektorju (zasebnemu gospodarstvu), ne pa delodajalec, ki ima sam sebi namen. Tukaj je še trg dela, ki se mora zaradi dinamičnega spreminjanja povpraševanja in ponudbe pri delovnih mestih temu prilagoditi. Dejstvo je namreč, da imamo danes še vedno stare oblike zaposlitvenih obrazcev, ki pa so dejansko neuporabne, ker se vse bolj zlorabljajo honorarne pogodbe (v Italiji poznane kot pogodbe co. co. co ali co. co. pro.) in delo v obliki s. p. (samostojnega podjetništva). In to v brk pravnim določilom.
Več komentarjev na Casnik.si
