Velika noč v Torontu
| 30.04.2014, 07:51 Matjaž Merljak
Da je velikonočno praznovanje med rojaki v Kanadi bolj doživeto, ni zasluga le slovenskih duhovnikov, ki delujejo med tamkajšnjimi rojaki, ampak tudi vsakoletne duhovne priprave pred prazniki, ko za dva teden iz Slovenije pride misijonar.
Dr. Stanko Gerjolj, lazarist in profesor na Teološki fakulteti je v sobotnem letu, ko študira in predava v Bostonu v Ameriki, je dva tedna pred veliko nočjo prišel v Kanado. Najprej je obiskal pet mest: Calgary, Edmonton, Kelono, Vancouver in Prince George. Povsod je bil na voljo za spoved, daroval je tudi sveto mašo v maternem jeziku.
Pred cvetno nedeljo je bila priprava še v župniji Mariji Pomagaj v Torontu, ki letos praznuje 60-letnico. Od četrtka do nedelje je bilo vsako jutro ob 9h spovedovanje, nato sveta maša s pridigo. Nato je priprava v mestih vzhodno od Toronta. Naš sogovornik, kaplan pri Brezmadežni Toni Burja, je bil na voljo za duhovno pripravo v Hamiltonu. Pri Brezmadežni je bila priprava v velikem tednu: od ponedeljka do srede je bila zjutraj in zvečer maša s pridigo in spovedovaje. „Nekaj čez 400 spovedi je bilo,“ pove Toni Burja.
Sveto tridnevje je bilo zelo lepo obiskano: „Tudi lepo vreme pomaga ljudem, da lažje pridejo.“ Za cvetno nedeljo Katoliška ženska liga v obeh torontskih župnijah vodi pripravo butaric. Ta dan tudi prodajajo pecivo in potice, ki jih pečejo.
Krizmena maša je bila že v torek v velikem tednu. V obeh mestnih župnijah so bili obredi velikega tedna. V četrtek imajo umivanje nog in molitev z Jezusom v Getsemaniju. V petek dopoldan - ta dan je namreč državni praznik - je bila molitev križevega pota, popoldan imajo obrede: posebej slovenske in angleške, nato jih ima v slovenski cerkvi še albanska skupnost.
Na veliko soboto ni v navadi češčenje božjega groba, popoldan je bil štirikrat blagoslov jedil, cerkev je bila vsakič polna. Zvečer je bila vigilija. Za veliko noč pa sta bili dve slovenski in ena angleška maša.
Toni Burja je v pogovoru za oddajo Slovencem po svetu in domovini na belo nedeljo zaključil, da gremo lahko samo spreobrnjeni po poti prenove, da lahko globlje, tudi notranje, doživimo praznike.