Janez Pavel II. in Slovenci

Slovenija | 24.04.2014, 23:19 Tone Gorjup

Blažena papež Janez Pavel II. in Janez XXIII. bosta v nedeljo, ko obhajamo nedeljo Božjega usmiljenja, prišteta med svetnike. Oba papeža in skorajšnja svetnika sta blizu tudi Slovencem. Zanimivo je tudi to, da sta oba prestopila prag Zavoda sv. Stanislava, v katerem domuje Radio Ognjišče; Janez XXIII. že novembra leta 1927 v spremstvu škofa Jegliča, Janez Pavel II. pa maja 1996 v spremstvu nadškofa Šuštarja. Pred dnevi smo se ustavili pri prvem papežu, zdaj pa se posvetimo Janezu Pavlu II. in njegovim stikom s s Slovenci.

Poljski papež Janez Pavel II. nam je bil blizu že takoj ob izvolitvi; še bolj smo postali povezani, ko je obiskal Slovenijo in škofa Slomška razglasil za blaženega. V zavest pa nam je vse to prišlo šele, ko je 2. aprila 2005 prestopil prag večnosti. Naši škofje so ob njegovi smrti med drugim zapisali: "Škofje v Cerkvi na Slovenskem smo papežu Janezu Pavlu II. še posebno hvaležni za številne izraze ljubeče skrbi in očetovske naklonjenosti do slovenskega naroda in Cerkve. Med prvimi državniki na svetu je priznal slovensko državno samostojnost, dvakrat pa nas je tudi osebno obiskal. Med prvim obiskom je mladim zaupal: 'Papež 'ma vas rad!' in nas vse spodbudil z ljudskim rekom: 'Korajža velja!'. Zavzel se je za to, da je lahko razglasil blaženega Antona Martina Slomška za nebeškega vzornika katoliške vere na Slovenskem in ljubezni do naroda in Cerkve. Škofje so še zapisali, da je bil Janez Pavel II. eden največjih papežev v zgodovini Cerkve. Njegove besede, številna pisma in okrožnice ter pastoralna potovanja so nas Slovence usmerjala k pristnemu življenju po evangeliju in uresničevanju smernic zadnjega vatikanskega koncila."

Pred izvolitvijo za Petrovega naslednika

Karol Woytíla je prve stike s Cerkvijo na Slovenskem navezal med drugim vatikanskim cerkvenim zborom. Na njem je sodeloval kot krakovski škof in nadškof ter pustil svoj pečat v 4. poglavju pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu, katerega osnutek je pripravil. Ob tem se je osebno spoznal z ljubljanskim nadškofom Jožefom Pogačnikom (v začetku leta 1964 sta postala ordinarija vsak v svoji nadškofiji in pozneje skupaj prejela palij) in mariborskim škofom Maksimilijanom Držečnikom. Poznal je tudi koprskega škofa Janeza Jenka.

Prvi papež Slovan

Krakovski nadškof, kardinal Karol Woytíla, je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za 264. papeža in si po svojem predhodniku nadel ime Janez Pavel II. Prvi od slovenskih škofov, ki se je srečal z njim kot papežem je bil koprski škof Janez Jenko. V imenu slovenskih škofov se je 22. oktobra 1978 udeležil njegove umestitve. Že takrat je preroško napovedal, da bo slovanski papež pustil viden pečat v pokoncilski Cerkvi. Za slovensko oddajo Radia Vatikan je škof Janez Jenko o novem papežu med drugim dejal: " potovanjih nadvse potrebno. Z izredno lahkoto stopa v kontakt z množicami, posebno še z mladino. V bolnikih in invalidih gleda najdragocenejše ude skrivnostnega Kristusovega telesa, ki na svojem telesu dopolnjujejo, kar manjka Kristusovim bridkostim. Izredno je poduhovljen, globoko se zaveda svoje težke in odgovorne službe, da nosi Kristusa in njegovo odrešenje svetu, ki je tega tako potreben." Škof Janez Jenko je že takrat napovedal, da bo slovanski papež pustil viden pečat v pokoncilski Cerkvi.

Papež Janez Pavel II. je kmalu pokazal očetovsko naklonjenost do slovenskega naroda in Cerkve. To se je pokazalo že med velikim narodnim romanjem od 15. do 20. oktobra 1979, ko se je v Rimu zbralo več kot pet tisoč slovenskih romarjev s svojimi škofi. To je bilo najbolj množično romanje našega naroda v času papeža Janeza Pavla II. Ob tej priložnosti je Janez Pavel II. slovenske romarje sprejel v posebni avdienci in med drugim dejal: „Dobro vem, da ste Slovenci med prvimi slovanskimi narodi sprejeli krščansko vero pred več kot dvanajstimi stoletji. Za ta neprecenljivi dar pokristjanjenja, ki je postalo vir tako izrednih sadov, se z vami vedno zahvaljujem Bogu.“ Potrdil jih je v veri v Kristusa, ki sta jo našim prednikom oznanila solunska brata Ciril in Metod. Obenem je blagoslovil nadomestno krono za brezjansko podobo Marije Pomagaj.

Poljski papež je tudi med obiski slovenskih romarjev romarjev v Rimu ali med svojimi pastoralnimi obiski na tujem večkrat spregovoril v slovenščini. Ko se je med obiskom Nemčije 17. novembra 1980 v Mainzu srečal s tujimi delavci, so bili tam tudi Slovenci na začasnem delu v tej državi. Janez Pavel II. jih je pozdravil, jim priporočil, naj ostanejo zvesti domovini in jim podelil blagoslov: Moj blagoslov velja vem, vašim družinam doma in na tujem, dušnim pastirjem. Bog z vami vsemi!“

Na prvem evropskem srečanju mladih v Rimu leta 1980 se je na povabilo bratov iz Taizéja zbralo 40 tisoč mladih, od tega 800 Slovencev iz domovine in zamejstva z 20 duhovniki. Med molitvenim bogoslužjem je papež nagovoril posamezne skupine v njihovih jezikih. Mladim iz Slovenije je dejal:“Med skupinami, ki so med nami navzoče, prisrčno pozdravljam tudi številno slovensko mladino. Želim ji obilo milosti v njenem duhovnem delovanju in jo iz dna srca blagoslavljam.”

Pozdravi so se vrstili in vse večje skupine romarjev so med obiskom večnega mesta lahko slišale papeža Janeza Pavla II. v tudi slovenskem jeziku. Spomnil se je žrtev letalske nesreče decembra 1981 na Korziki in njihovih svojcev. Ko je spomladi leta 1883 prvič sprejel slovenske škofe, ki so se mudili na obisku ad limina - takrat še v skupini jugoslovanskih škofov - je že nakazal možnost samostojne pokrajinske škofovske konference.

Priznal Slovenijo, jo dvakrat obiskal in razglasil škofa Slomška za bleženega

Papež Janez Pavel II. je podpiral slovenski narod na poti osamosvajanja. Bil nam je blizu, tako kot Poljakom in drugim slovanskim narodom, ko so se osvobajali izpod komunizma. Poleti 1990 je sprejel delegacijo nove slovenske vlade, ki jo je vodil predsednik Lojze Peterle. Ob napadu jugosovanske armade na Slovenijo se je zavzel za mir v deželi in ponovil, da nihče ne sme s silo zatreti pravic in legitimnih želja narodov. Naslednje leto, 13. januarja 1992 je Sveti sedež med prvimi na svetu priznal našo državno samostojnost. Kardinal Franc Rode je o tej neobičajni odločitvi pred leti dejal: To je bila izredno drzna poteza, njegova osebna in Svetega sedeža. Nekako neobičajna pri državi kot je Sveti sedež, ki ponavadi prizna neko državo šele potem, ko so jo priznale druge države.

Papeža Janeza Pavla II. smo dvakrat lahko pozdravili v Sloveniji. Prvič je stopil na naša tla 17. maja 1996. Ob prihodu na brniško letališče je simbolično počastil našo deželo s poljubom zemlje, medtem pa ga je pozdravljalo zvonjenje iz vseh slovenskih cerkva. Po sprejemu na letališču, kjer ga je poleg cerkvenega in državnega vodstva, pozdravila množica vernikov, je sveti oče na lastno željo obiskal Marijino svetišče na Brezjah. Zvečer je imel v ljubljanski stolnici še srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami. Prenočil je v škofijskem dvorcu. Naslednji dan 18. maja je papež Janez Pavel II. v Sloveniji praznoval svoj 76. rojstni dan. Na hipodromu v Stožicah je vodil slavje ob 1250-letnici krščanstva med Slovenci. Sredi dneva je obiskal Zavod sv. Stanislava. Popoldne pa se je v Postojni srečal z mladimi in koprsko škofijo. Tam so mu mladi pripravili nepozabno srečanje za rojstni dan. Naslednji dan je papež obiskal še tretjo slovensko škofijo. Na mariborskem letališču je daroval sveto mašo, popoldne pa se je v stolnici srečal s predstavniki slovenske kulture, znanosti in umetnosti. Obisk je končal v zgodnjih večernih urah, ko se je na mariborskem letališču poslovil od naše domovine. Papež Janez Pavel II. se je resnično zavzel za to, da je lahko razglasil blaženega Antona Martina Slomška za nebeškega vzornika katoliške vere na Slovenskem in ljubezni do naroda in Cerkve. To je potrdil tudi pred odhodom v Vatikan. Tudi zato je 19. septembra 1999 drugič obiskal Slovenijo in v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.

"Priznal" krajevno Cerkev in ji dal pastirje

Janez Pavel II. je tudi sicer posegal v podobo Cerkve na Slovenskem. 19. februarja 1993 je potrdil ustanovitev samostojne Slovenske škofovske konference. Naša krajevna Cerkev je v njegovem času dobila 10 škofov: 26. februarja 1980 je za metropolita in nadškofa v Ljubljani imenoval Alojzija Šuštarja. 10. novembra istega leta je Franca Krambergerja imenoval za 60. lavantinsko-mariborskega škofa. 25. aprila leta 1983 je papež Janez Pavel II. imenoval za mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Slab mesec dni zatem, 15. maja, je pomožnega škofa dobila še Ljubljana; to je postal Jožef Kvas. 25. marca 1985 je papež Janez Pavel II. Metoda Piriha imenoval za škofa koadjutorja v Kopru. 16. decembra 1992 je bil za ljubljanskega pomožnega škofa izbral Alojz Uran. 5. marca 1997 je poljski papež Franca Rodeta imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. 13. maja 2000 je Janez Pavel II. imenoval tri nove slovenske pomožne škofe. Antona Stresa za mariborsko, Andreja Glavana za ljubljansko in Jurija Bizjaka za koprsko škofijo.

Beograjska nadškofija je v času Janeza Pavla II. dobila dva nadškofa Slovenca: 16. decembra 1986 je bil za to službo imenovan Franc Perko, 25. marca 2000 pa Stanislav Hočevar. 28. julija 2001 pa je papež za nadškofa in apostolskega nuncija v Belorusiji imenoval Ivana Jurkoviča.

Omenjenim trinajstim škofom moramo dodati še tri rojake na tujem: 13. aprila 1982 je papež Janez Pavel II. za clevelandskega pomožnega škofa imenoval kanadskega Slovenca Edvarda Pevca. 30. oktobra 2001 je Andreja Stanovnika iz Argentine izbral za novega škofa v Reconquisti. v Lendavi rojenega p. Gerarda Antona Žerdina Bukovca, pa je 19. januarja 2002 imenoval za škofa koadjutorja v San Ramónu v Peruju.

Dodajmo še, da je Janez Pavel II. torontskemu nadškofu Alojziju Ambrožiču 1998 podelil kardinalski naslov, nadškofa Franca Rodeta pa leto dni pred svojo smrtjo imenoval za prefekta Kongregacije za redovnike.

Če se ozremo nazaj na pontifikat Janeza Pavla II. lahko rečemo, da je bil slovenski narod v šestindvajsetih letih njegovega vodenja katoliške Cerkve najbolj povezan v času plebiscita in osamosvajanja; s prav tako močjo sta nas povezala tudi obiska Janeza Pavla II. v Sloveniji.