Komu je potrebna žaljiva ideološka provokacija?
Jože Bartolj
Po zlomu fašizma in nacizma, ko je z nastopom demokracije leta 1990 propadel še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope ustvarjeni osnovni pogoji za trajen mir, napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih zločinskih režimov. Podpisniki izjave z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu.
To neevropsko hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in ogroža obstoj našega naroda na tem področju.
Iz medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira tudi iz javnih sredstev.
Podpisani državljanke in državljani, ki javno delujemo v goriškem in primorskem prostoru, ogorčeni protestiramo proti vsakršnemu propagiranju totalitarizmov in njihovih vodij! Poveličevanje komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca režima, zaradi katerega so bili ubiti in preganjani stotisoči, je nemoralno in nesočutno dejanje, ki nas izriva iz evropskega civilizacijskega kroga. Provokacija, ki se napoveduje, pomeni hkrati žalitev žrtev in prizadejanje novih bolečin svojcem ter vsem, ki so trpeli zaradi komunizma. Komu je potrebna ta ideološka grobost, ki razdvaja že tako razrahljano sožitje v slovenski naciji?
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji razsodbi v primeru poimenovanja Titove ceste v Ljubljani (3. 10. 2011) zapisalo: »Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu. V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno.«
Postavitev napisa TITO na Sabotinu je v nasprotju z duhom te razsodbe, prav tako pa je v nasprotju z duhom slovenske ustave in vrednotami civilizirane demokratične Evrope.
Postavitev napisa v čast dosmrtnemu diktatorju nedemokratičnega in totalitarnega režima je nerazumna. Tu ne gre za različna mnenja o zgodovinski vlogi diktatorja Tita, ki so v svobodni družbi povsem normalna. Tu gre za enostransko nasilno prilaščanje javnega prostora in grob poseg v naravo z namenom, da se povzdiguje diktatorja, čigar režim je pri številnih sodržavljanih povzročil strahovito trpljenje. Takšno dejanje lahko razumemo zgolj kot obliko simbolnega nasilja in ustrahovanja tistih, ki so na obeh straneh meje trpeli zaradi komunističnega terorja.
Gre za nedostojno in nehumano provokacijo, ki nima nobene podlage v slovenskem pravnem in ustavnem redu. Ob deseti obletnici pridružitve Slovenije Evropski uniji postavitev takšnega napisa na tako občutljivem obmejnem področju priča predvsem o moralnem primanjkljaju nekaterih družbenih in političnih skupin, ki hočejo z grobim enostranskim posegom v prostor vsiliti svojo partikularno vizijo zgodovine. Ta pa je v nasprotju z vrednotami civilizacije, na kateri je vzpostavljena Evropa. V času, ko nas pestijo mnogi gospodarski, socialni in politični problemi, vidimo »akcijo« na Sabotinu kot poskus rehabilitacije titoizma, čeprav je ravno to obdobje Slovence iz takratne Jugoslavije potisnilo na raven ponižanih državljanov, ki so na italijanski strani trumoma kupovali osnovne življenjske potrebščine in vse tisto, česar samoupravni socializem ni znal zagotoviti. Medtem so vojaki te iste države na meji streljali na prebežnike, ki so želeli na Zahod.
Pozivamo pristojne organe pregona ter institucije pravne države, da ustrezno ukrepajo in preprečijo nelegalni poseg v prostor na Sabotinu. Hkrati pa pozivamo vse demokratično in evropsko čuteče državljane – zlasti pa prebivalce Goriške –, naj se dejavno in v mejah zakona zoperstavijo takšnemu nevarnemu ideološkemu nasilju, ki vnaša med Slovence razdor in ogroža naš obstoj ob meji.
Podpisniki:
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, Nova Gorica
Renato Podbersič, zgodovinar, Nova Gorica
Miha Kosovel, predsednik Društva humanistov Goriške, Selo
Dimitrij Klančič, zdravnik, Nova Gorica
Tomaž Torkar, psiholog, Nova Gorica
Aleš Štrancar, biotehnolog in podjetnik, Ajdovščina
Tomaž Slokar, ing. elektrotehnike, Nova Gorica
Gašper Rudolf, duhovnik, Medana
Andrej Perne, matematik, Nova Gorica
Oton Filipič, podjetnik, Ravnica
Andrej Vončina, duhovnik, Nova Gorica
Barbara Venier, zdravnica, Šempas
Jožica Ličen, Karitas Koper, Cesta pri Ajdovščini
Tone Gortnar, zdravnik, Kromberk
Darjo Fornazarič, podjetnik in podžupan, Vrtojba
Jože Možina, novinar in zgodovinar, Dobravlje/Ljubljana
Erika Jazbar, časnikarka, Gorica
Igor Dolenc, zdravnik, Šempeter
Vojko Pavlin, zgodovinar, Kromberk
Renata Bone, prof. nemščine, Nova Gorica
Marjan Terpin, podjetnik, Števerjan
Aljoša Abrahamsberg, umetnostni zgodovinar, Šempeter pri Gorici
Peter Černic, zgodovinar, Vrh sv. Mihaela
Marijo Černic, šolnik, Vrh sv. Mihaela
Hermina Ličen, učiteljica matematike in fizike, Nova Gorica
Peter Stres, zgodovinar, Dobrovo
Martina P. Smrdel, prof. sociologije, Nova Gorica
Saša Quinzi, umetnostni zgodovinar, Štandrež
Nataša Konc Lorenzutti, igralka in pisateljica, Osek
Anton Lorenzutti, ing. strojništva, Osek
Marijan Markežič, duhovnik, Gorica
Miran Rustja, kulturni delavec, Brje na Vipavskem
Karl Bonutti, univ. profesor, Nova Gorica
Klemen Krševan, zdravstveni delavec, Šempas
Justina Doljak, učiteljica, Grgar
Mirjam Bratina, profesorica, Gorica
Urška Makovec, pravnica, Vipava
Robi Rolih, vzgojitelj, Bilje
Aleš Brecelj, prosvetni delavec, Devin
Jože Osvald, univ. profesor, Šempeter pri Gorici
Marija (Marinka) Kogoj Osvald, univ. profesorica, Šempeter pri Gorici
Nada Jan, psihologinja, Nova Gorica
Pepi Lebreht, frančiškan, Sv. Gora
Vinko Torkar, arhitekt, Solkan
Miroslava Cencič, univ. profesorica, Šempeter pri Gorici
Valentin Cencič, ing. gozdarstva, Šempeter pri Gorici
Renato Podbersič, duhovnik, Sovodnje
Andrej Abrahamsberg, prof. kemije, Solkan
Dejan Valentinčič, pravnik, Deskle
Jernej Vidmar, zgodovinar, Solkan
Cvetko Valič, duhovnik, Kromberk
Milivoj Kerševan, kmetovalec, Gradišče
