Dr. Maja Sočan
Majhen ugriz, velika težava
Blaž Lesnik
Komarji, muhe, klopi in druge male nadloge lahko ogrozijo vaše zdravje, in to doma ali na potovanju. To je osnovno sporočilo letošnjega svetovnega dneva zdravja z geslom Majhen ugriz - velika težava. V Sloveniji sta najpogostejši vektorski bolezni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. V redni mesečni oddaji smo gostili zdravnico dr. Majo Sočan iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Čeprav prebivalstvo in zdravstveni sistem danes najbolj bremenijo kronične nenalezljive bolezni, se je Svetovna zdravstvena organizacija odločila, da današnji svetovni dan zdravja posveti nalezljivim obolenjem, ki jih prenašajo komarji, klopi, peščene muhe, uši in bolhe.
"Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto izbere temo, ki je pomembna za globalno zdravje. Eno leto izbere hipertenzijo, drugič drugo kronično bolezen. Tudi vektorskim boleznim moramo posvečati veliko pozornost, saj po ocenah prav te povzročajo 20 % vseh nalezljivih bolezni s poudarkom, da je večina bremena teh bolezni v tropskih in subtropskih krajih", je povedala dr. Maja Sočan.
Prevedeno v številke to pomeni, da vsako leto zaradi teh bolezni zboli približno milijarda ljudi, več kot milijona pa jih zaradi posledic umre. Enajst najpomembnejših bolezni je iz te skupine: malarija, denga, čikungunja, rumena mrzlica, japonski encefalitis, limfatična filarijaza, leišmanijaza, krimsko-kongoška hemoragična mrzlica, chagasova bolezen, lymska borelioza in shistozomijaza.
Omenjene vektorske bolezni se redko, pa vendarle pojavijo tudi v naši neposredni bližini. Globalizacija, vključno s turističnimi potovanji, urbanizacija in okoljski izzivi, kot so podnebne spremembe, pomembno vplivajo na razširjenost teh bolezni.
V Sloveniji prednjačita klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v lanskem letu pri nas za boreliozo zbolelo skoraj sedem tisoč ljudi (6938) za klopnim meningoencefalitisom pa 310. Vbod klopa je smiselno preprečiti z uporabo repelentov, lahkimi oblačili, ki pokrijejo večji del telesa, ali pa vsaj skrajšati čas, ko je klop prisesan, tako da se po obisku narave skrbno pregledamo in odstranimo klope.
Vbod klopa, čeprav okuženega, sicer velikokrat ne sproži bolezni, včasih pa se to kljub vsemu zgodi. V takem primeru virusna okužba sproži vnetje možganskih ovojnic in možganovine.
Pri lymski boreliozi obolenje na začetku najbolj prepoznavni odtis pusti na koži. Na mestu vboda se lahko tudi šele po nekaj tednih pojavi rdečina, ki se širi navzven, v sredini pa bledi in dobi obliko obroča. Ta bolezen se lahko pozneje izrazi bodisi kot prizadetost srca in živčevja bodisi kot prizadetost sklepov.
