Ko prvomajski prazniki odpirajo vprašanje dediščine socializma

Spoznanje več 05. 05. 2026, 11:01 Tanja Dominko

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta dr. Bernard Nežmah in dr. Ignacija Fridl Jarc razmišljala o tem, zakaj se v Sloveniji še vedno ohranja poveličevanje socializma ter kako se njegove posledice kažejo v kulturi, odnosu do dela, medijih in razumevanju zgodovine. Dr. Bernard Nežmah je ob prazniku dela opozoril, da 1. maj v Sloveniji ni bil zgolj praznik delavstva, ampak tudi praznik nekdanjega režima. Po njegovih besedah pri nas po osamosvojitvi ni prišlo do pravega preloma s preteklostjo: »Mi nismo imeli pravega reza. Reza pa nismo imeli zato, ker je veljalo, da je pač režim sam sebe elaboriral v demokracijo. Pa seveda ni bilo tako.«

Namesto mitologije trezen premislek

Ob prazniku 27. aprila je dr. Nežmah poudaril, da bi moral biti to predvsem čas za trezen premislek o okupaciji, odporu in ceni človeških življenj, ne pa za nadaljevanje mitologije nekdanjega sistema. Dr. Ignacija Fridl Jarc je posebej izpostavila vlogo kulture. Po njenem se je v Sloveniji zgodil obrat: kultura, ki je v času osamosvajanja kultivirala politiko, je danes pogosto sama politizirana. »Kultura se je pustila prodati znova za neke ideološke obrazce,« je dejala in dodala, da bi morala umetnost družbo kultivirati, ne pa služiti političnemu boju.

Sogovornika sta spregovorila tudi o odnosu do dela. Fridl Jarčeva je opozorila, da je socializem v ljudeh pogosto spodbujal napačen odnos do dela: »Socializem je učil to, kako ne delati.« Po njenem je to ena od velikih cokel slovenskega razvoja, saj delo ni bilo predstavljeno kot vrednota, ki človeka oblikuje, temveč kot obveznost. Nežmah je dodal, da je stari sistem temeljil na privilegijih in korupciji, ki jo je vseboval že vsakdanji jezik, »češ, boš ti meni to in to zrihtal«. Opozoril je tudi, da država tudi danes pogosto bolj ščiti že zaščitene skupine, javni sektor, medtem ko so najbolj izpostavljeni delavci v zasebnem sektorju prepuščeni sami sebi.

Cankar med socialnim mitom in slovenstvom

Pomemben del pogovora je bil namenjen Ivanu Cankarju, katerega 150-letnico rojstva bomo praznovali te dni. Fridl Jarčeva je poudarila, da je bil Cankar v socializmu pogosto predstavljen skoraj izključno kot socialni pisatelj, medtem ko so bili njegovi poudarki o slovenstvu, jeziku in duhovnosti celo načrtno prezrti, beseda Bog pa cenzurirana. Nežmah pa je izpostavil predvsem njegovo jezikovno mojstrstvo: »On je mojster stila.« Po njegovem bi bilo dragoceno, če bi se današnji pisci in govorci pri Cankarju učili bogastva slovenskega jezika.

Svoboda medijev in odgovornost do resnice

Ob dnevu svobode medijev sta sogovornika opozorila na odgovornost novinarstva. Fridl Jarčeva je poudarila, da svoboda medijev ne pomeni pravice do zavajanja. Novinarji bi se morali po njenem zavedati, da je njihova naloga podajati »resnico, ne pa osebnih stališč, potreb in interesov.« Nežmah pa je bil kritičen do nacionalne televizije, ki bi po njegovem morala biti prostor soočenja različnih argumentov, ne pa prostor enosmernega poročanja in nekritičnega pisanja o vladnih aktivnostih.

Dostojanstvo žrtev komunističnega nasilja

V zaključku sta se dotaknila še dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Fridl Jarčeva je izrazila upanje, da bo Slovenija zmogla priznati temeljno dostojanstvo vsakega človeka: »Temeljno človekovo dostojanstvo je spoštljiv pokop slehernega posameznika, ne glede na to, na kateri strani se je boril.« Nežmah pa je poudaril, da je treba slovensko zgodovino sprejeti v celoti, z vsemi žrtvami in zločini. Pogovor je tako odprl osrednje vprašanje slovenske sedanjosti: ali smo kot družba pripravljeni preseči ideološke mite in o svoji zgodovini, kulturi, delu in medijih spregovoriti bolj pošteno, odgovorno in človeško.

V zadnjem delu smo spregovorili tudi o sestavljanju koalicije, ki se je izkazalo kot zahtevna naloga, zlasti ob dejstvu, da prihodnje vlade ne čaka polna blagajna, saj je odhajajoča vlada podelila veliko bonbončkov, ki jih bomo še nekaj časa plačevali.