Spominska slovesnost za v Grahovem
Slovenija | 06.04.2014, 16:23 Tone Gorjup
V Grahovem je včeraj popoldne potekala spominska slovesnost za tamkajšnje žrtve revolucije. Začela se je s sveto mašo, ki jo je ob somaševaju drugih duhovnikov daroval cerkniški dekan Maksi Ipavec.Uvod vanju je bil blagoslov spomenika žrtvam komunističnega nasilja. Gre za spominsko obeležje žrtvam, med katerimi so domobranci in vaščani, ki so 24. novembra zgoreli v obkoljeni Krajčevi hiši in župnijski cerkvi.
Slovesnost v Grahovem je pripravila Nova Slovenske zaveza, ki je tudi pobudnica postavitve farnih plošč v Spominskem parku v Grahovem. Na spominski slovesnosti, ki je sledila maši, je zbrane med drugim nagovoril prejšnji predsednik Nove Slovenske zaveze Anton Drobnič, ki je za Radio Ognjišče pojasnil, tak spomenik: „Zakaj smo naredili tam malo večji spomenik? Prvič zato, ker nam je lastnik dal zemljišče. Drugič zato, ker je to v središču kraja. Predvsem pa zato, ker je grahovo poseben primer. V Sloveniji so pobili na tisoče, deset tisoče nasprotnikov ali pa ljudi ki jih niso marali. Vendar nikjer, v nobenem kraju, v nobeni vasi tega niso storili sredi vasi, sredi belega dne in na tako brutalen način, da so žive metali v ogenj. Nikjer ni bilo tega sredi vasi, in sredi belega dne; opoldne se je dogajalo najhujše.“
Sedanji predsednik zaveze Peter Sušnik pa je pojasnil, da je bila resnica o protikomunističnih in civilnih žrtvah v Grahovem zamolčana in spomin zabrisan več kot 70 let. Ker si prizadevajo za dostojanstveno spominjanje žrtev in so zato z veseljem sprejeli darilo g. Nikolaja Krajca: zemljišče, na katerem se je morija dogodila. V znak spomina so pripravili projekt spominskega obeležja in prosili akademika Draga Tršarja za izdelavo kipa - plamenice. Spominske plošče in okoliški park je zasnoval arhitekt Izidor Habjanič.
Dogajanje v novembru leta 1943 je iz neposredne bližine spremljal takratni novomašnik iz Grahovega Vinko Šega, ki je po novi maši ostal v domači župniji. Pozneje je dogodke, ki so usodno zaznamovali njegovo rojstno vas med drugo svetovno vojno, izčrpno opisal v knjigi „Dano tisto uro“, ki je pred leti izšla pri Družini. Ob priložnosti postavitve spomenika na zemljišču, ki so ga odstopili Krajčevi, je zgodovinsko študijo dogodkov na podlagi virov z obeh strani pripravil zgodovinar Stane Okolíš (glej:www.zaveza.si). Kdor pozna eno in drugo, lahko razume, zakaj na spomeniku piše:
"Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli. Čakamo strnjeni v prst, da rod, ki iz vaših poraja se vrst, zdrobil bo lažnivega molka okove, da spet pridobimo ukradeno čast in vrne resnica vam voljo za rast."
Sporočilo Nove Slovenske zaveze:
Resnica o protikomunističnih in civilnih žrtvah v Grahovem je bila zamolčana in spomin zabrisan več kot 70 let. Nova Slovenska zaveza si prizadeva za dostojanstveno spominjanje žrtev in je zato z veseljem sprejela darilo g. Nikolaja Krajca: zemljišče, na katerem se je morija dogodila. V znak spomina je pripravila projekt spominskega obeležja in prosila akademika Draga Tršarja za izdelavo kipa - plamenice. Spominske plošče in okoliški park je zasnoval arhitekt Izidor Habjanič.
Ob nerazumljivi gonji, ki jo nekateri uprizarjajo zadnje dni pred odprtjem, je zaslediti vse mogoče manipulacije z resnico. Slišimo lahko celo, da se partizanske enote v Grahovem niso borile za komunizem, kar pa samo po sebi postavlja vso povojno interpretacijo revolucionarne zmage pod vprašaj, da o Dolomitski izjavi sploh ne govorimo. Vsekakor moramo z začudenjem odgovoriti na trditev, da pokojni domobranci niso pripadali Slovenski narodni vojski. Zgodovinska dejstva, objavljena tako v knjigah kot tudi drugih študijah, dokazujejo, da je Slovenska zaveza konec julija 1943 ustanovila posebno ilegalno poveljstvo javne varnosti, ki je "sestavni del slovenske narodne vojske in mu je bilo podrejeno celotno moštvo vaških straž". To je prva omemba termina Slovenska narodna vojska (SNV). Slovenska zaveza je 5.8.1943 dopolnila navodila o ravnanju SNV, ki naj se ob kapitulaciji Italije prebije do zavezniških sil kot sestav Jugoslovanske vojske. Glavni del SNV je bila Slovenska legija, ki jo je že maja 1941 ustanovila Slovenska ljudska stranka, uradna stranka in del jugoslovanske vladne koalicije ter s strani zaveznikov priznane vlade. Slovenska legija je bila ustanovljena z namenom organizacije ilegalne odporniške mreže in enot, zbiranja orožja in informacij ter priprave udara proti okupatorju v sodelovanju z zavezniki, s ciljem zasesti slovenske etnične meje.
O konkretnih dogodkih v Grahovem, zgodovinskih okoliščinah, ki so takrat vladale ter posledicah, je na voljo študija mag. Staneta Okoliša. Pripravljeni smo se soočiti z vsakim drugačnim pogledom, ki bo podprt z nam doslej neznanimi ali nedostopnimi argumenti in dokazi.
Želimo pa si vzdušja, ki bo dovoljeval nemoten spomin vsakomur, brez groženj ali pritiskov in v duhu mirnega iskanja resnice.
Peter Sušnik, predsednik Nove Slovenske zaveze
