Izbrisane grobove bo nadomestila spominska plošča

| 03.04.2014, 14:30 Tone Gorjup

V nedeljo popoldne ob treh bo v Grahovem slovesna maša in blagoslov spomenika žrtvam komunističnega nasilja. Gre za spominsko obeležje žrtvam, med katerimi so domobranci in vaščani, ki so 24. novembra zgoreli v obkoljeni Krajčevi hiši. Čeprav so bili zatem pokopani, je bi njihov grob pozneje zravnan z zemljo. Tako je brez groba ostal tudi pesnik France Balantič. Tudi zato bodo zdaj dobili skupno obeležje, čemur pa nasprotujejo varuhi revolucionarne dediščine.

Nedeljsko slovesnost pripravlja Nova Slovenske zaveza, ki je tudi pobudnica postavitve farnih plošč v Spominskem parku v Grahovem. Na obeležju je tudi napis: "Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli.“ To je zmotilo Zvezo združenj borcev za vrednote NOB, zato so ministru za kulturo Urošu Grilcu predali podpise peticije proti postavitvi omenjenega obeležja domobrancem v Grahovem. Obeležje v obliki razprte knjige, na katere straneh so zapisana imena žrtev, je moti tudi ministra Grilca, ki se zavzema za rušenje zidov in dodaja: „Zid v Grahovem z zgodovinsko netočnim netočnim napisom in hujskaškim napisom ni pot do zgodovinske resnice ne do spoštljivega odnosa do vseh žrtev vojne."

Tako kot so zidovi v rovu sv. Barbare zakrivali resnico, naj bi tudi tako imenovani „zid v Grahovem“ ki je postavljen na željo Krajčevih na njihovem zemljišču, predstavljal novo oviro spravi. Vendar se z njim ruši ideološka partijska plošča, ki je prekrila izbrisane grobove. Anton Drobnič, ki se je dan ali dva pred napadom srečal tudi z Balantičem v Krajčevi hiši, želi le „da država normalno deluje do vseh državljanov enako, ne pa tako kot je zdaj, da ene pušča v breznih, drugim pa poje revolucionarne pesmi, himne in vihra s sovražnimi zastavami."

Korak k temu je morda današnje srečanje pri predsedniku države Borutu Pahorju, ki je povabil na pogovor predsednika Zveze združenj borcev Tita Turnška in predsednika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika. Strinjala sta se, da predsednik Pahor v prihodnjih mesecih v sodelovanju z njima organizira dialog, ki naj pripomore k potrebni strpnosti in pomiritvi glede delitev, ki zadevajo polpreteklo zgodovino.