Razbremenitev gospodarstva kot pogoj za ustvarjanje novih delovnih mest
Politika Petra Stopar
Eden od ciljev vlade Alenke Bratušek je ustvarjanje novih delovnih mest, a za to je potrebna uresničitev pogojev kot sta razbremenitev gospodarstva in sanacija dolgov v podjetjih. O nujnosti čim prejšnjega prestrukturiranja podjetij so na nujni seji na pobudo NSi spregovorili člani parlamentarnega odbora za gospodarstvo.
Vodja poslancev NSi Matej Tonin opozarja, da sanacija bank še ne pomeni avtomatično okrevanja gospodarstva. Spomnil je na razloge, ki so leta vodili zadolženosti podjetij: »Obdobje od leta 2004 do leta 2008 je bilo obdobje izjemne rasti, ko so številne podjetnike dobesedno silili v najemanje kreditov.«
Da je učinkovito finančno prestrukturiranje pogoj za zagotovitev gospodarske rasti, je poudaril resorni minister Metod Dragonja. Povedal je, da je najbolj zadolženo podjetje v Sloveniji Družba za avtoceste, sledijo pa Hypo Leasing, Holding Slovenskih elektrarn in Mercator.
Država si pri reševanju podjetij iz dolžniške krize veliko obeta od slabe banke, na katero so bile prenesene slabe terjatve predvsem tistih podjetij, ki so vezana na stabilnost finančnega sistema. »Ni pa realno pričakovati, da bodo učinki vidni po treh mesecih. Proces razdolževanja je proces, ki ne bo trajal samo nekaj mesecev, to je nekajletni proces,« meni Dragonja.
Z njim se strinja Mitja Mavko z ministrstva za finance, ki pravi, da je bilo na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) doslej prenesenih več kot 500 tveganih podjetij, ki so v stečajnih postopkih. V zvezi z vladnimi ukrepi je zagotovil, »da vlada kot vlada, v primeru, da bo ocenila, da že sprejete spremembe insolvenčne zakonodaje na zagotavljajo zadostne podlage za prestrukturiranje podjetij, da je pripravljena predlagati dodatne dopolnitve insolvenčne zakonodaje«. Na DUTB medtem obljubljajo, da bo denar davkoplačevalcem, ki so sodelovali pri sanaciji bank povrnjen. Kot pravi vodja terjatev Janne Harjunpaa, davkoplačevalskega premoženja ne bodo nikomur podarili.
V imenu malih in srednjih podjetij pa je na seji odbora spregovorila Sabina Rupert z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Meni, da je malo gospodarstvo prepuščeno samo sebi. »Kakšno je stanje pri reševanju zadev z bankami, tudi ne bom ponavljala, ker vsi vemo. Zato res upamo, da, tako kot je že minister Dragonja napovedal, bo na drugi strani malo gospodarstvo dobilo druge ukrepe za reševanje tega dela gospodarstva,« je dejala. Še eno od težav v zvezi z bankami je omenila direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik: »Ne samo podjetja, ki imajo slabo finančno situacijo, tudi podjetja, ki imajo likvidnostna sredstva, ne dobijo bančnih garancij, brez teh pa ne morejo izvažati.«
Na Toninovo poslansko vprašanje, kaj bo vlada naredila za lažje pokrivanje dolgov podjetij, je danes v Državnem zboru odgovarjala tudi premierka Bratuškova, ki je sporočila, da bo v kratkem minister Dragonja predstavil program ukrepov za zagon gospodarstva in delovna mesta, »ki poleg razdolževanja in celovitega prestrukturiranja, upravljanja podjetij in odprodajo državnega premoženja, tudi zagotavljanje dostopnosti do ugodnih virov vlaganja v raziskave in razvoj, povečanje največ iz evropskih sredstev investicij." Program ukrepov pa se po njenih besedah nanaša tudi na izobraževanje in zaposlovanje, pripravo dokumenta črpanja evropskih sredstev do leta 2020 in aktivni boj proti sivi ekonomiji.
