Pregled domačih dogodkov od 28. februarja do 8. marca 2014

Slovenija | 09.03.2014, 09:46 Tone Gorjup

Vstopili smo v čas priprave na praznovanje velikonočnega tridnevja. Papež in škofje nam predlagajo, naj ga izkoristimo za poglobitev odnosa z Bogom, samim seboj in bližnjimi oziroma ubogimi. V Stični je odslej košček Brazilije, saj v svetišču domuje Naša Gospa iz Aparecide. Poslanci in poslanke državnega zbora so sklenili, da bodo slabe terjatve bank razkrite javnosti, vendar samo nekatere. Rov svete Barbare, v katerem ostaja več tisoč izbrisanih z obličja zemlje, ostaja tak kot je bil. Kdaj bodo umorjeni po ukazu narodnih herojev dobili ime in grob? Rudarjem se tudi sicer slabo piše, zato so v Velenju in v Zasavju v minulih dneh stavkali. Na srečo so za dobro vzdušje tudi minuli konec tedna poskrbeli nekateri športniki. O vsem tem v tokratnem pregledu.

Post

Na pepelnično sredo smo v katoliški Cerkvi začeli postni čas. Papež Frančišek in z njim slovenski škofje nas vabijo, naj bomo v pripravi na praznik Gospodovega vstajenja, ki bo letos 20. aprila, odprti za uboge. Še prej si moramo vzeti čas in stopiti v svetišče svojega srca, se zavesti svojega resničnega stanja, prepoznati svojo notranjost, vzgibe in motive svojih izbir in odločitev. Potrebna sta mir in zbranost, da bi pred Bogom spoznali kje smo, preverili ali se držimo njegovih zapovedi in se odločili za nov začetek. Ta naj temelji na Kristusovem zgledu, ki je bil ubog in odprt za uboge. Če želimo služiti njemu, se ubogim ne moremo izogniti. Papež pri tem opozarja na nove oblike uboštva in krhkosti ter nas vabi, naj bomo blizu brezdomcem, odvisnikom od mamil, beguncem, vedno bolj osamljenim in zapuščenim starim ljudem. Poklicani smo, da v njih prepoznamo trpečega Kristusa in smo jim blizu. To nam predlagajo papež in naši škofje za letošnji post.

S postom začenjamo preventivno akcijo 40 dni brez alkohola. Že deveto leto jo pripravlja Slovenska Karitas skupaj z Javno agencijo za varnost prometa – svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavodom Med.Over.Net. Z njo želijo izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola v Sloveniji ter spodbuditi širšo javnost k spremembi družbenih navad, povezanih s pitjem alkohola. Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic je ob tem dejal: Letos smo se odločili ze zelo korajžen naslov „Ali si upaš?“ In sicer bi se radi osredotočili na moške, kot najbolj rizično skupino glede odnosa do alkohola v naši družbi. Gre za moške srednjih let. Anketa je namreč pokazala, da kar 40 odstotkov moških ni dober zgled svojim otrokom kar se tiče odnosa in pitja alkohola doma. Slovenska Karitas v postnem času nadaljuje tudi z akcijo Ne pozabimo. Gre za pomoč družinam in posameznikom na območju JV Evrope. Potem je tu še spodbuda Petkov postni dar, ki nas vabi, da bi vsak petek v postu preživeli preprosto in solidarno. Privarčevana sredstva lahko namenimo za ljudi v stiski v naši župniji, v Sloveniji ali po svetu. Že kar nekaj let pa živi tudi pobuda Molitev in post za domovino. Kot je povedala Mateja Maček, je letošnje povabilo najprej namenjeno župnijam, da se tako kot lani vključijo v molitveno verigo. Vsak dan v Postu v ta namen moli vsaj ena župnija, lahko pa tudi več. Mateja Maček je dodala: Letos smo se odločili, da nagovorimo tudi posameznike, da bi en dan v postu molitve posvetili temu namenu. Program Zavoda Iskreni.net 40 dni akcije v zakonu pa je letos namenjen poglabljanju odnosov med zakoncema.

Naša Gospa iz Aparecide v Stični

V baziliki Žalostne Matere Božje v Stični so prejšnjo nedeljo slovesno sprejeli kip Naše Gospe iz Aparecide. Na prošnjo brazilskega ambasadorja Gilberta de Moura ga je prinesel tamkajšnji nadškof, kardinal Raymondo Assis. Slovesnosti so se udeležili tudi naši škofje, nuncij in člani diplomatskega zbora. Gre za darilo Cerkvi na Slovenskem v zahvalo za sodelovanje med narodoma in kot prošnja, da bi bile vezi še močnejše. Teh je veliko na gospodarskem in kulturnem področju, pa tudi na duhovnem. V Braziliji namreč deluje več naših misijonark. Naša Gospa iz Aparecide je zavetnica in kraljica naroda. Zakaj jo častijo, pa je v homiliji poudaril kardinal Raymondo Assis: »Dragi bratje in sestre, tukaj smo se zbrali pred preprosto, majhno in črno milostno podobo. Vendar v tej podobi častimo nekaj veliko večjega: usmiljeno Božjo ljubezen preko Tiste, ki so jo imenovali blagoslovljena, ker je verovala in nam darovala kot »sad svojega telesa«. Svoj nagovor pa je kardinal Assis takole sklenil: »Naj bodo Slovenci in slovenska Cerkev prav tako pod zavetjem in kraljevo zaščito Naše Gospe brezmadežnega spočetja Aparecide«. Zgodbo kipa Marije Aparecide je v uvodu v sveto mašo opat Janez Novak takole povzel: »Preprosti možje iz Aparecide, ki so v svoje mreže namesto rib zajeli poškodovan Marijin kip, so verovali, da jim Marijin kip daje znamenje Marijine navzočnosti in zaupali, da jim bo Marija pomagala.« Globoka vera preprostih ribičev je obrodila sadove. Danes pride Marijo v Aparecido vsako leto počastit več kot 11 milijonov romarjev iz vse Brazilije in tudi drugih dežel. V imenu Cerkve na Slovenskem se je za dar Marijinega kipa iz Aparecide zahvalil škof Andrej Glavan. »Verjamem in zaupam, da bo Marija tako v Aparecidi, kot tukaj v Stični, mati vseh, še posebej mladih, preprostih in revnih.« P. Maksimiljan File pa je ob sklepu v imenu stiškega samostana poudaril vlogo Marije za naš narod. »Marija se je, da bi se približala ljudem, v zgodovini razodevala v različnih podobah. Morda je današnji sprejem črne Marije, nekoč Matere revnih brazilskih delavcev in sužnjev, za nas priložnost, pravzaprav klic, da tudi v naših težkih časih najdemo v Mariji Mater, vzornico in vodnico na poti skozi življenje.« Za sklep pa še besede brazilskega ambasadorja Gilberta de Moura, ki je bil tudi pobudnik včerajšnjega slovesnega dogodka v Stični: »Naj nas naša Gospa Aparecida in Marija Pomagaj z Brezij varujeta in razsvetlita, da se bomo vedno lahko trudili velikodušno delati dobro. Najlepša hvala!«

Politika

Državni zbor je v četrtek sprejel novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, vendar brez dopolnila DL, s katerim bi se javno razkrilo podatke o vseh slabih posojilih - tako tistih, ki so bila v okviru sanacije bank prenesena na DUTB, kot tudi tista, ki so ostala v bilancah bank. To pomeni, da bodo razkrita slaba posojila, ki so bila prenesena na slabo banko: teh je za štiri milijarde in pol, ne pa preostala slaba posojila, ki so ostala v bankah: teh pa je za vsaj šest milijard. Romana Tomc iz SDS je ob tem spomnila, da zakon niti približno ne bo bo izpolnil pričakovanj, saj je guverner Banke Slovenije pred dnevi povedal kako je s slabimi posojili v bankah. To tudi pomeni, da sanacije bank dejansko nismo izvedli. Poleg tega bo več kot polovica slabih posojil ostala tajna.

Ob peti obletnici odkritja grobišča v rovu svete Barbare v Hudi Jami vodstvo Nove Slovenije poziva vlado, da "v imenu pravice do pokopa, ki predstavlja občečloveško civilizacijsko normo, uredi vse potrebno za dostojen pokop izkopanih žrtev". Prepričani so namreč, da bomo na izzive prihodnosti težko odgovorili brez narodne sprave. Pred petimi leti so raziskovalci vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč s kriminalisti po dolgi birokratski poti vstopili v rov sv. Barbare v Hudi jami. Delavci rudnika Trbovlje-Hrastnik so prebili pregrado v rovu svete Barbare in odkrili posmrtne ostanke. Do zdaj so izkopali 800 okostij in jih forenzično pregledali, zdaj ležijo v enem delu rudnika. Iz jaška je treba iznesti še preostale žrtve, ki jih je verjetno več kot 2000. Zgodovinar Jože Dežman, predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, opozarja, da je ob pokopu žrtev nujno treba ohraniti tudi spomin nanje, zato se zavzema, da rov postane muzej. Komisija si torej prizadeva, da bi vlada odobrila izkop vseh posmrtnih ostankov, da bi zanje uredili pokopališče izven rova in da bi rov sv. Barbare razglasili za kulturni spomenik ter v njem uredili muzej, dostopen za obiskovalce.

Vlada je sredi tedna na predlog ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca s funkcije državnega sekretarja v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu razrešila Borisa Jesiha in za novo državno sekretarko imenovala Brigito Čokl.

Stavki velenjskih in zasavskih rudarjev

Teden se je začel z opozorilnima stavkama velenjskih in zasavskih rudarjev. Ob koncu tedna so rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik napovedali, da bodo v ponedeljek ob 6. uri začeli stavkati v jami vse do izpolnitve stavkovnih zahtev. Glavna med njimi je zahteva za izplačilo januarskih plač v celoti. Poleg tega sindikati zahtevajo zagotovitev sredstev za odpravnine 135 presežnim delavcem in premije za prezaposlitve oziroma samozaposlitve. Stavkovni odbor Premogovnika Velenje pa je včeraj po pogovoru z začasnim predsednikom uprave rudnika Ivanom Pohorcem sprejel odločitev o zamrzniti stavke do 24. marca. Pogajanja bodo nadaljevali že v ponedeljek, stavkovne zahteve pa ostajajo enake: ureditev razmer v skupini HSE, da bo možno normalno poslovanje premogovnika in izplačilo lanskega regresa po kolektivni pogodbi.

Predsednik države Borut Pahor je podpisal ukaz o imenovanju novega senata Komisije za preprečevanje korupcije. Nov predsednik bo z 31. marcem postal Boris Štefanec, njegova namestnika pa Jurij Ferme in Darko Stare. Pahor ocenjuje, da so vsi trije popolnoma predani svoji novi nalogi. Iz pogovora z njimi je ugotovil tudi, da ni nobenih okoliščin, zaradi katerih bi trpela njihova integriteta, nikomur niso nič dolžni ter so suverene in pogumne osebnosti.

Družba in kultura

Radio Ognjišče je prejšnjo soboto v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani pripravil 12. pustovanje z dobrim namenom, ki se ga je udeležilo približno 3 tisoč maškar in njihovih spremljevalcev. Program na odru so popestrili Radijski muzikanti in skupina Miškolinček. S sredstvi, zbranimi na „Pustni sobotni iskrici“, smo tokrat želeli pomagati družinam v stiski, ki prejemajo pakete hrane pri Slovenski Karitas. Zbrali smo 43 tisoč 334 evrov, ki bodo v celoti namenjeni za slovensko mleko, ki ga bodo v že omenjenih paketih dobili otroci.

Prvi dan marca je potekal tradicionalni 21. pohod po Jurčičevi poti. Na 15-kilometrsko pešpot od Višnje Gore do Muljave, kjer stoji domačija pisca prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča, se je podalo približno štiri tisoč pohodnikov. Prireditev je tokrat zaznamovala 170. obletnica pisateljevega rojstva. Udeleženci so si med potjo lahko ogledali številne krajinske in zgodovinske zanimivosti, ki so navdihnile Jurčičeva dela ter se seznanili s turističnimi zanimivostmi občine Ivančna Gorica. Pot z Muljave so si lahko podaljšali s šolsko potjo do vasi Krka, ki jo je prehodil Jurčič. Tam so pohodnikom odprli vrata Krške jame.

Arhiv Slovenije je prejšnji petek začel s spletnim objavljanjem arhivov nekdanje Službe državne varnosti, ki po zakonu iz leta 2006 ne vsebujejo občutljivih osebnih podatkov. Gre za drobec, deset tisoč strani od nekaj manj kot pet milijonov strani arhivov tako imenovane „udbe“. Direktor Arhiva Bojan Cvelfar ob tem pravi, bi nov zakon, ki omogoča anonimizacijo, z ustreznimi finančnimi sredstvi omogočil objavo vsega gradiva. Toda za pobudnike referenduma o arhivski noveli digitalizacija tako obdelanega arhivskega gradiva nima veljave. Na to so že prej opozarjali zgodovinarji, saj vsaka kopija, ki ni povsem skladna z izvirnikom, predstavlja falsifikat, oziroma cenzurirano gradivo, ki ni uporabno. Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je ob tem dejala: Če ni dostopa do necenzuriranega gradiva, prikaz ni verodostojen.

Pri založbi Miš je izšla pesniška zbirka In cel boš, podoben otoku Prešernovega nagrajenca Jožeta Snoja. V njej je v kronološkem zaporedju predstavljenih sto pesmi iz Snojevega obsežnega opusa. Pesnik je med letoma 1963 in 2008 izdal trinajst pesniških zbirk.

V Narodni galeriji v Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo z naslovom Umetnost za nove dni, na kateri je predstavljen izbor slik iz Vladne umetnostne zbirke. Začetki zbiranja umetnin za opremo vladnih uradov segajo še v čas Deželnega odbora za Kranjsko, nekaj umetnin izvira iz Federalnega zbirnega centra, po drugi svetovni vojni pa je odkupovanje umetnin prevzel Svet za prosveto in kulturo. Pozneje so bile dopolnitve prepuščene naključjem. Na ogled je 79 slik, ki so večinoma nastale med letoma 1946 in 1983. Slike so v galeriji razdelili v tri vsebinske sklope. Prvo obdobje s socialno motiviko in s prizori povojne obnove zastopajo Ive Šubic, Slavko Pengov in Anton Gojmir Kos. Intimizem petdesetih let minulega stoletja med drugim prikazujejo dela Maksima Sedeja, tihožitja Gojmirja Antona Kosa ter krajine Nikolaja Omerse in Marija Preglja. Zadnje predstavljeno obdobje pa pomeni odpiranje v abstrakcijo z deli sodobnejših umetnikov. Razstava bo odprta do 29. junija, za jesen pa v galeriji napovedujejo razstavo kiparskih umetnin iz omenjene zbirke.

Šport

Katja Višnar je bila prejšnjo soboto druga v prosti tehniki na sprinterski tekmi za svetovni pokal v smučarskem teku v Lahtiju na Finskem. Trener Marko Gracer je o njenem nastopu delaj: Katja je odlično rešila situacijo. Zelo dobro je odtekla. Končno ji je uspelo to, kar že leto ali dve nakazuje, da je sposobna in smo izredno zadovoljni. Vesna Fabjan, bronasta na olimpijskih igrah, ki bi prav tako lahko dosegla stopničke, se je zapletla ob padcu tekmovalke pred njo in bila na koncu šesta.

Dvakratna olimpijska prvakinja Tina Maze vrhunske nastope nadaljuje tudi po Sočiju. Aktualna smukaška šampionka je minulo nedeljo prvi poolimpijski nastop na smuku za svetovni pokal alpskih smučark v Crans Montani končala na tretjem mestu.

Smučarski skakalci se mudijo na skandinavski turneji. Prejšnjo soboto so se v finskem Lahtiju pomerili v ekipni tekmi. Zmagali so Avstrijci pred Nemci in Norvežani. Slovenci Nejc Dežman, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Peter Prevc bili četrti. V nedeljo je bila v Lahtiju še posamična tekma. Dobil jo je poljski smučarski skakalec Kamil Stoch in s tem oblekel rumeno majico vodilnega, ki jo je do tedaj imel Peter Prevc, šesti na tej preizkušnji. V torek se je turneja nadaljevala v Kuopio, kjer je Peter Prevc ostal tik pod stopničkami na četrtem mestu, še vedno pa je v igri za veliki kristalni globus.

Rokometaši Celja Pivovarne Laško so letošnji zmagovalci pokala Slovenije. Na zaključnem turnirju v celjski dvorani Golovec so v finalu premagali Sviš Ivančno Gorico z 31:16. V tekmi za tretje mesto je Gorenje Velenje ugnalo Trimo Trebnje s 35:29.