Pred pol stoletja je umrl Josip Hohnjec

Slovenija | 14.02.2014, 11:09 Tone Gorjup

Pred pol stoletja - 14. februarja 1964 - je umrl prvi in edini rektor Visoke bogoslovne šole v Mariboru dr. Josip Hohnjec. Po koncu druge svetovne vojne je želel obnoviti njeno delovanje, a je imela oblast drugačne načrte. Krajevni Cerkvi in narodu je služil kot duhovnik, profesor bogoslovja, šolnik in politik in nazadnje dušni pasti v Šmartnem pri Velenju.

Josip Hohnjec se je rodil na novega leta dan 1873 v Št. Petru pod Svetimi gorami, danes Bistrici ob Sotli. V Mariboru je končal gimnazijo in bogoslovje in bil leta 1896 posvečen v duhovnika. Naslednje leto je odšel na Dunajn v Avguštinej, kjer je leta 1901 doktoriral. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj let nemški pridigar v Celju zatem pa profesor dogmatične tologije v bogoslovni šoli v Mariboru. Dejavno je sodeloval pri majniški deklaraciji. Leta 1918 je odšel kot poslanec v Beograd in v politiki ostal do leta 1929. Zatem se je vrnil na bogoslovno šolo v Maribor. Ko je ta leta 1940 postala Visoka bogoslovna šola, je postal njen prvi rektor. Med vojno je bil pregnan na Hrvaško. Po njej si je prizadeval za obnovitev bogoslovja v Mariboru, a je oblast to preprečila. Umaknil se je k bratu Francu, ki je bil župnik v Šmartnem pri Velenju. Po njegovi smrti je prevzel župnijo in jo upravljal do svoje smrti.

Dr. Josip Hohnjec je poled duhovniške in profesorske službe deloval še na prosvetnem, socialnem, gospodarskem in narodnostnem področju. Bil je tudi častni kanonik. V teološki reviji Voditelj v bogoslovnih vedah je objavljal razprave in ocene. Izdal je molitvenik Marija žalostna Mati ter knjižici Cerkev mati narodov in Sodobne naloge ljudske prosvete. Kot narodni poslanec se je zavzemal za avtonomijo Slovenije, zato se je moral z uvedbo šestojanuarske diktature umakniti. Njegovi poslanski govori so izšli v knjigi Za svobodo in pravo.