dr. Matej Lahovnik
Lahovnik: Vlada se obnaša kot finančni zasvojenec
Politika Petra Stopar
Banka Slovenije ocenjuje, da se je izguba v bankah lani povzpela na 3,2 milijarde evrov. Ob tem je proračunski primanjkljaj znašal 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda, javni dolg države pa 73 odstotkov BDP. K zadolženosti Slovenije je med drugim veliko prispevala tudi dokapitalizacija bank. Medtem ko ima vlada v načrtu še več zadolževanja, pa konkretnega načrta za vračanje dolga nima.
Javni dolg države je novembra lani dosegel skoraj 6 milijard evrov, primanjkljaj v državnem proračunu pa je na ravni 1,5 milijarde evrov. Kot je napovedalfinančni minister Uroš Čufer, se bo morala Slovenija poleg prve zadolžitve, ki smo ji bili priča ta teden in znaša 2,5 milijardi evrov, zadolžiti še enkrat. »Konkretno po korakih načrta razdolževanja nimamo«, dodaja Čufer, ki se sicer zaveda, da je pomemben element za uravnoteženje javnega dolga »zmanjševanje primanjkljaja tekoče porabe« ter privatizacija.
Tudi ekonomist Matej Lahovnik pravi, da če bi vlada želela dolg sanirati, bi morala kot prvič uravnotežiti javne finance, kar lahko stori z omejevanjem javne porabe na eni strani, in s spodbujanjem gospodarstva na drugi strani, kot drugič pa bi morala privatizirati državno premoženje, pri čemer bi moral iti izkupiček privatizacije v zmanjšanje javnega dolga. »Žal pa se vlada obnaša kot kakšen finančni zasvojenec in najema kredite po izjemno visokih obrestnih merah. Vedeti moramo, da ob tem, da se zadolžimo za deset let in pri tem plačujemo 5,5 odstotno obrestno mero, to ni vzdržno, ker imamo negativno gospodarsko rast. Tako da vlada na nek način samo prelaga reševanje težav na ramena prihodnjih vlad oziroma prihodnjih davkoplačevalcev,« je dejal v pogovoru za Radio Ognjišče.
Ob objavi 3,2 milijard evrov visoke izgube v slovenskih bankah Lahovnik zanika navedbe nekaterih, da je ta izguba v celoti posledica svetovne gospodarske krize, saj kot poudarja, je predvsem posledica neustreznih in spornih bančnih praks, ki so jih izvajale uprave in člani kreditnih odborov v preteklosti. »Nadzorni sveti v bankah, vključno z Banko Slovenije, pa so to mirno gledali. Te sporne posle so izvajale znane osebe, v znanem času in kraju na znani način, vendar, kot vidimo, ni nobenega sodnega epiloga ali pa se vse skupaj premika zelo po polžje,« dodaja.
Tako po Lahovnikovih besedah stroške bančne sanacije nosimo davkoplačevalci, mnogi, ki so krivi za izgubo, pa še vedno sedijo na zelo pomembnih mestih v gospodarstvu, in očitno ni prave politične volje, da bi se k preiskavi in pregonu teh kaznivih dejanj sistematično spodbudilo.
