Slovenija zadolžena za 73 odstotkov BDP
Politika | 12.02.2014, 13:27 Petra Stopar
Ob prvi letošnji zadolžitvi Slovenije za 2,5 milijarde evrov je finančni minister Uroš Čufer priznal, da je položaj države izjemno težak in da se bo javni dolg zviševal vsaj še dve leti.
Čeprav je še vedno pod povprečjem Evropske unije, pa je sposobnost Slovenije, da ga sama financira, manjša od močnejših gospodarstev, zato je država vse bolj odvisna od tujine, je dodal. Med ukrepi za zniževanje javnega dolga ne izključuje tudi radikalnih posegov v javni sektor. Poleg tega je treba prestrukturirati gospodarstvo, uravnotežiti javne finance in izvesti privatizacijo.
Minister za finance Uroš Čufer je na tradicionalnem poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji poudaril, da mora Slovenija letos odplačati za 3,3 milijarde evrov glavnic. Približno milijardo evrov naj bi bilo proračunskega primanjkljaja, država pa želi ob vsem tem leto skleniti s tako rezervo, da bo v leto 2015 vstopila normalno. Zaradi vsega tega bo morala iti na trg dvakrat. O tem, kdaj naj bi se Slovenija še enkrat zadolžila, je bil redkobeseden. Najprej bodo na ministrstvu analizirali tokratno zadolžitev in nato razmislili o najboljšem trenutku.
Slovenija je torej visoko zadolžena, njen javni dolg obsega 73 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ob tem minister opominja, da je velik del rasti dolga posledica tega, da je moral javni sektor v krizi nadomestiti izpad prezadolženega zasebnega sektorja. Zdaj pa se mora začeti razdolževati tudi javni sektor in če želimo dolg znižati na raven 60 odstotkov BDP prej kot v 20 letih, bo treba po ministrovih besedah sprejeti nekaj resnih strukturnih ukrepov. Med njimi Čufer omenja pokojninsko reformo, prilagoditev stroškov in zaposlenosti v javnem sektorju, reformo sistema občin, revizijo subvencij in socialnih transferjev ter prenovo porabe evropskih sredstev, tako da bodo imela ta največji možni učinek na rast. Čufer se zaveda, da ukrepi v javnem sektorju ne smejo biti prehitri, dokler se v Sloveniji spet ne vzpostavi finančni kanal in gospodarstvo ne zadiha.
Javnofinančna neznanka pa ostaja usoda davka na nepremičnine. Zaradi zadržanja izvajanja dela zakona težav še ne pričakuje, če pa bi ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon neustaven, bi bilo treba razmisliti o alternativah, kjer kot edino možno vidi korenitejši poseg v javno porabo. Kar pa zadeva upravljanje v gospodarstvu, je Čufer ponovil, da mora država izpeljati privatizacije vseh 15 podjetij, za katera se je odločila.
