Kdo so novi kardinali?

Cerkev po svetu | 21.02.2014, 10:48 Petra Stopar

Te dni se v Vatikanu na konzistoriju zbirajo kardinali z vsega sveta. Vrh bo dogajanje doseglo jutri, ko bo papež Frančišek med kardinalski zbor umestil 19 novih kardinalov. Med njimi je 16 kardinalov volivcev, saj so mlajši od osemdeset let, trije upokojeni nadškofje pa bodo kardinalski naziv prejeli za posebne zasluge. V nadaljevanju predstavljamo vsakega od njih.

Potem ko je kot tajnik konklava sredi marca lani novoizvoljenemu papežu izročil belo papeško pokrivalo, bo Lorenzo Baldisseri v soboto sam od papeža prejel rdečo čepico. Kot poroča spletni portal druzina.si, je 73-letni Baldisseri v Vatikanu glavni tajnik škofovske sinode, ki jo želi Frančišek okrepiti kot kolegialno posvetovalno telo papeža. Baldisseri je od lanskega septembra zadolžen za pripravo in izvedbo vsake dve ali tri leta sklicanega zasedanja škofov z vsega sveta v Vatikanu. Pred tem je bil tajnik Kongregacije za škofe in dolgo vrsto let v diplomatski službi Svetega sedeža, med drugim je deloval v Paragvaju, Braziliji in Indiji. Baldisseri tudi velja za enega najboljših pianistov v kardinalskem zboru: doslej je redno prirejal koncerte z deli Mozarta in Chopina; klavirsko glasbo je izvajal tudi za Benedikta XVI.

Drugi bodoči kardinal prihaja iz osrednje italijanske škofije Perugia, ki tradicionalno ne sodi med mesta za kandidate za kardinalski škrlat. Tokrat pa je sveti oče od tam za kandidata izbral 71-letnega Gualtiera Bassettija. Že decembra je bil imenovan za člana vatikanske Kongregacije za škofe, kar je bilo znamenje posebne naklonjenosti, posebej v luči dejstva, da je papež obenem iz te kongregacije izključil trenutnega predsednika Italijanske škofovske konference kardinala Angela Bagnasca. Bassetti, sicer Toskanec, naj bi Bagnasca nasledil tudi na položaju predsednika škofovske konference. Trenutno je nadškof v Perugii, ki leži v bližini Assisija, slovi pa predvsem po znameniti jezikovni šoli, t.i. »univerzi za tujce«. Tudi nadškof Georg Gänswein, osebni tajnik Benedikta XVI. in prefekt papeške hiše, se je tam učil italijanščine. Pred imenovanjem za nadškofa v Perugii je bil Bassetti od leta 1994 škof majhnih toskanskih škofij Massa-Marittima-Piombino in Arezzo-Cortona-Sansepolcro, še navaja portal tednika Družina.

Nadaljujemo v Afriki, od koder prihaja tretji v vrsti za kardinalski naziv, to je 64-letni Leopoldo Jose Brenes Solorzano iz Managve. Že devet let vodi škofije prestolnice v Nikaragvi in je tudi predsednik tamkajšnje škofovske konference. Na tem položaju vedno znova predstavlja svoja stališča do političnih vprašanj, kot sta denimo nasilje v Nikaragvi ali pa množično izseljevanje v ZDA. Solorzana je papež Janez Pavel II. v starosti 38 let imenoval za pomožnega škofa v Managvi, leta 1991 pa za škofa v Matagalpi.

Vračamo se v Italijo, od koder je tudi zadnji, ki ga bomo danes predstavili s pomočjo portala druzina.si. To je naslovni škof Mesembriji Loris Francesco Capovilla, star 98 let, ki mu bo Frančišek s podelitvijo kardinalskega naziva izkazal posebno čast. Capovilla kot nekdanji papežev tajnik velja za varuha duhovne dediščine koncilskega papeža Janeza XXIII., ki bo aprila razglašen za svetnika. Capovilla, ki je bil rojen leta 1915 v Pontelongu, je postal duhovnik leta 1940. Bil je tajnik Angela Giuseppeja Roncallija, ko je bil ta še beneški patriarh, pa tudi v času njegovega papeževanja. Po smrti Janeza XXIII. je Capovilla leta 1967 postal nadškof v Chietiju, leta 1971 vodja množično obiskanega Marijinega romarskega svetišča Loreto, kjer je deloval vse do svoje upokojitve leta 1988. Vse do današnjega dne Capovilla velja za verodostojno in priljubljeno pričo, kadar beseda teče o drugem vatikanskem cerkvenem zboru ali pa o pontifikatu Angela Roncallija. Živi v domačem kraju Janeza XXIII., Sotto il Monte v pokrajini Bergamo. Kanonizacijo koncilskega papeža bo tako lahko spremljal v neposredni bližini, s kardinalskega podija, še poročajo na Družini. Več o novih kardinalih pa v jutrišnjem Mozaiku dneva.

72-letni Ricardo Ezzati Andrello prihaja iz Santiaga de Chile. Nadškof čilske prestolnice je obenem tudi predsednik tamkajšnje škofovske konference. Do leta 2011 je bil Ezzati nadškof škofije Concepcion, kjer si je prizadeval za izobraževanje in duhovno oskrbo Mapučev, diskriminirane manjšine čilenskih staroselcev. Med drugim je ustanovil edino visoko šolo zanje v državi. V zadnjem predvolilnem boju za mesto predsednika države je Ezzati stranke pozval, naj reševanja velikih vprašanj ne otežujejo z ideološkimi bitkami, pač pa naj skupaj iščejo ustrezne rešitve. Nova socialistična predsednica je že napovedala, da bo nadškofa imenovala za člana novega sveta za izobraževanje.

Naslednji nadškof je 80-letni Kelvin Edward Felix, ki ne sodi več med volivce. Frančišek mu bo kardinalski naziv podelil zaradi njegovih zaslug za katoliško Cerkev na Karibih. Leta 1956 je bil prvi duhovnik, ki je prejel posvečenje v Dominikanski republiki. Kasneje je študiral sociologijo v Veliki Britaniji. Tam je skrbel za duhovno oskrbo karibskih priseljencev. Po vrnitvi v domovino je sprva delal kot docent na tamkajšnji univerzi. Leta 1981 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Castriesju, prestolnici Svete Lucije. Škofijo je vodil do upokojitve ob doseženi starostni meji leta 2008. Felix je bil med drugim predsednik Konference karibskih Cerkva, pa tudi član Papeških svetov za družino in medverski dialog ter Sinodalnega sveta za Ameriko.

68-letni nadškof Jean-Pierre Kutwa pa prihaja iz Abidjana. 30 let je deloval kot župnijski duhovnik v prestolnici Slonokoščene obale, med drugim tudi kot duhovni spremljevalec katoliških študentov. Leta 2001 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Gagnoji. Leto kasneje je v tej zahodnoafriški državi izbruhnila državljanska vojna. Sredi negotovih varnostnih razmer mu je papež Benedikt XVI. leta 2006 nadškofijo Abidjan. Večkrat je moral Kutwa pred uporniki pobegniti na varno. Kljub temu je ostal eden izmed najglasnejših posameznikov, ki so si prizadevali za mir in spravo na Slonokoščeni obali. Še minuli teden je javno zahteval izpustitev tistih političnih zapornikov, ki so v ječi pristali kot podporniki nekdanjega predsednika.

Danes pa bomo spoznali še komaj 65-letnega nadškofa iz Quebeca v Kanadi Geralda Cypriena Lacroixa. Francosko govoreči duhovnik, ki od leta 1975 pripada Posvetnemu inštitutu Pija X., posebni obliki posvečenega življenja med redovnim in laiškim stanom, nadškofijo Quebec vodi od leta 2011. Povejmo še to, da je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja deloval kot misijonar v Kolumbiji. Med leti 2001 in 2009 je vodil Posvetni inštitut Pija X., nato pa ga je Benedikt XVI. imenoval za pomožnega škofa v Quebecu in leta 2011 za tamkajšnjega nadškofa. S škofovskim sedežem v Quebecu je tradicionalno povezan naziv kanadskega primasa.

Komaj 55-letni nadškof Chibly Langlois prihaja iz Les Cayes na Haitiju. Imenovanje kardinala iz te karibske države, ki jo pogosto doletijo različne naravne katastrofe, je precejšnje presenečenje – še posebej zato, ker gre za razmeroma mladega škofa, ki poleg tega ni nadškof tamkajšnje prestolnice, poroča portal druzina.si. Na svoj položaj je bil imenovan leta 2011, trenutno je tudi predsednik Haitske škofovske konference.

V škrlat se bo v soboto odel tudi 68-letni westminstrski nadškof Vincent Gerard Nichols. Mnogi ga opisujejo kot »prijaznega« in »konservativnega«. Leta 2009 je na položaju angleškega primasa nasledil 81-letnega kardinala Cormacka Murphy-O'Connorja. Rojen je bil leta 1945 v bližini Liverpoola, študij je zaključil v Rimu, petnajst let pa je deloval v liverpoolski nadškofiji, med drugim je bil pristojen za katoliško izobraževanje. V Angliji Nicholsa poznajo kot borca za konfesionalne šole, prizadeva pa si tudi za ekumenizem in medverski dialog.

Potem, ko smo se iz Amerike preselili v Evropo, pa se zdaj odpravimo še na črno celino. Med kardinale bo namreč v soboto prištet tudi nadškof prestolnice Burkine Faso 69-letni Philippe Ouedraogo. Med drugim ga zaznamuje dolgoletno delovanje na položaju narodnega vodje papeških misijonov v tej zahodnoafriški državi, zaradi česar je tesno povezan z Vatikanom. Po duhovniškem posvečenju leta 1973 je najprej nabiral izkušnje kot župnik, štiri leta pa je preživel na študiju v Rimu. Leta 1996 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Ouahigouvi, Benedikt XVI. pa ga je leta 2006 imenoval za nadškofa tamkajšnje prestolnice. Ouedraogo je bil član vatikanske Kongregacije za evangelizacijo narodov. Posebej pri srcu mu je tudi dialog z muslimani v njegovi domovini.

66-letni Mario Aurelio Poli je nadškof Buenos Airesa. Da papež svojega rojaka Polija posebej ceni, je pokazal že s tem, ko mu je dva tedna po svoji izvolitvi v lanskem marcu zaupal vodenje domače škofije. To je bilo prvo škofovsko imenovanje novega pontifikata. Toda kardinalskemu škrlatu je ta položaj blizu tudi po izročilu: od leta 1935 je vsem nadškofom argentinske prestolnice z eno samo izjemo pripadalo mesto v kardinalskem zboru. Poli, ki ima tako kot Frančišek italijanska korenine, je med leti 2002 in 2008 kot pomožni škof v Buenos Airesu tesno sodeloval s tedanjim nadškofom Jorgejem Mariem Bergogliem. V tistem času je bil asketski duhovnik zelo dejaven v problematičnih četrtih velemesta. Leta 2008 ga je Benedikt XVI. imenoval za škofa majhne škofije Santa Rosa v srcu Argentine.

Med kardinale bo v soboto umeščen tudi 74-letni nadškof iz Cotabate na Filipinih Orlando Beltran Quevedo. Z imenovanjem drugega papeževega volivca s Filipinov Frančišek poudarja pomen te edine pretežno katoliške azijske dežele. Sveti oče obenem ohranja prisotnost redovnikov v kardinalskem zboru: številni med njimi bodo v prihodnjih letih dosegli starostno mejo in tako zapustili krog kardinalov volilcev. Quevedo pripada redovni skupnosti oblatov Brezmadežnega spočetja Device Marije. V kardinalskem zboru bodo od sobote naprej Filipini imeli kar štiri predstavnike.

V kardinalski škrlat se bo odel 84-letni upokojeni nadškof iz Pamplone Fernando Sebastian Aguilar. Zaradi svoje starosti novoimenovani kardinal ne bo mogel sodelovati na volitvah prihodnjega papeža. Po besedah p. Branka Cestnika je nadškof Sebastian izjemni oznanjevalec in pastoralist, človek odprtega dialoga in, če je treba, odprte polemike. Ker je edini novoimenovani kardinal, ki deluje v Španiji, v pokoju, je njegovo nepričakovano imenovanje po Cestnikovem prepričanju bolj simbolno. Frančišek hoče bolj kot na človeka ali na njegov položaj v hierarhiji pokazati na njegovo pastoralno vnemo, njegov pastoralni slog in nauk. Zato je p. Cestnik prepričan, da je bil kriterij pastoralne vneme pri Frančišku veliko bolj upoštevan kot kriterij tradicije in prestiža.

72-letni prefekt Kongregacije za duhovnike Beniamino Stella je bil prvo znano imenovanje papeža Frančiška na vrh rimske kurije: v lanskem septembru je nekdanjega vodjo Papeške diplomatske akademije imenoval na položaj prefekta Kongregacije za duhovnike. S tem je Stella v Vatikanu prevzel odgovornost za velik del okoli 280.000 katoliških duhovnikov po vsem svetu. Kot dolgoletni diplomat Svetega sedeža dobro pozna vesoljno Cerkev. Pred vodenjem akademije za diplomate je do leta 2007 24 let preživel na najrazličnejših položajih po vsem svetu, nazadnje je 15 let deloval v Latinski Ameriki: najprej kot veleposlanik na Kubi in zatem v Kolumbiji. Pred tem je Sveti sedež pet let zastopal v Čadu, v Centralnoafriški republiki in v Demokratični republiki Kongo. Izkušnje v rimski kuriji si je Stella pridobil v centrali vatikanskega zunanjega ministrstva.

Javnosti dobro znan je tudi nadškof Ria de Janeira Orani Joao Tempesta, ki je lani julija gostil papeža Frančiška na njegovem prvem mednarodnem potovanju. 63-letni nadškof je lahko kar malce računal na kardinalski škrlat. Tudi njegov predhodnik je bil član kardinalskega zbora. Cistercijanec Tempesta je pred prevzemom velike škofije leta 2009 pet let vodil nadškofijo Belem. Po prejemu duhovniškega posvečenja leta 1974 je najprej deloval kot župnijski duhovnik, leta 1984 pa je postal prior svojega samostana in ko je ta leta 1996 postal opatija, tudi njen prvi opat. Leto dni kasneje ga je papež imenoval za škofa v kraju Sao Jose do Rio Preto; leta 2004 je napredoval na položaj nadškofa v Belemu.

70-letni nadškof Andrew Yeom Soo-jung pa prihaja iz Seula. Izhaja iz korejske družine, ki je že v prvi polovici 19. Stoletja prevzela katoliško vero. Najprej je deloval kot župnijski duhovnik, nato kot vodja različnih bogoslovnih semenišč, pa tudi v cerkveni upravi. Leta 2001 ga je Janez Pavel II. imenoval za pomožnega škofa prestolnice Seul, kjer je opravljal naloge generalnega vikarja. Leta 2012 ga je Benedikt XVI. imenoval za nadškofa.

Gerhard Ludwig Müller, 66-letni prefekt Kongregacije za nauk vere, je nekdanji regensburški škof, in je sodil med gotove kandidate za kardinalski naziv. Poleti 2012 je papež Benedikt XVI. teologa iz nemškega Mainza poklical v Rim in ga imenoval za svojega najpomembnejšega teološkega svetovalca ter vodjo enega najpomembnejših vatikanskih uradov. Kot prefekta omenjene kongregacije ga je med prvimi potrdil tudi papež Frančišek, saj novoimenovani kardinal Müller dobro pozna tudi Cerkev in teologijo Latinske Amerike. Kot vodja nekdanje vatikanske »inkvizicije« je Müller tudi predsednik Papeške svetopisemske komisije, Mednarodne teološke komisije in Komisije »Ecclesia Dei«, pristojne za stike s tradicionalisti. Müller se je rodil 31. decembra 1947, v Münchnu je predaval dogmatiko in napisal temeljno delo o tej teološki vedi. Po škofovskem imenovanju leta 2002 je postal član Kongregacije za nauk vere. Kritiki so mu nekdaj očitali njegovo prijateljstvo z Gustavom Gutierrezom, »očetom« teologije osvoboditve.

Kardinalski naziv bo dobil tudi vatikanski državni tajnik, Pietro Parolin, star 58 let. Ta cerkveni diplomat iz severne Italije je najožji papežev sodelavec. Sredi lanskega novembra je nekdanji vatikanski veleposlanik v Venezueli nastopil svojo službo na papeževem tajništvu, ki obsega tako oddelek »za splošne zadeve« kot tudi oddelek »za odnose z državami« (torej notranje in zunanje ministrstvo). Pred škofovskim posvečenjem leta 2009 je bil Parolin sedem let namestnik vatikanskega zunanjega ministra. V tem času je za Sveti sedež vodil zapletena pogajanja z Izraelom in Vietnamom, navezoval pa je tudi stike z Ljudsko republiko Kitajsko. Rodil se je 17. januarja 1955 v kraju Schiavon pri Vicenzi na severu Italije, tako kot papež Frančišek pa je v svojih nastopih izredno skromen. V Vatikanu slovi po odličnih povezavah, njegova trenutna naloga pa je pomoč papežu pri izvedbi reforme rimske kurije.

Vir: www.druzina.si