Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Jakob ČukJakob Čuk
Petra StoparPetra Stopar
p. Branko Cestnik (foto: Robert Božič)
p. Branko Cestnik

Bo Slovenija kdaj dobila kardinala?

Slovenija Marjana Debevec

Papež Frančišek bo kmalu postavil 19 novih kardinalov iz 12 dežel. Nekateri izmed njih mu bodo v neposredno pomoč pri vodenju Cerkve, drugi so postavljeni na visoke vodilne položaje v svojih geografskih sredinah, tretji ne spadajo v nobeno od obeh kategorij. O tem, po kakšnem ključu papež izbira kardinale in ali bi ga kdaj lahko dobila tudi Ljubljana je razmišljal p. Branko Cestnik.

„Papeža ne ocenjujte po tem, kaj pravi, ampak po tem, na kakšno mesto koga postavi,“ je pred približno dvajsetimi leti, študentom na Gregoriani, dejal neki profesor, piše p. Branko Cestnik. Po njegovih besedah so najbolj pomembni kadri. Postavljanje pravih voditeljev na prava mesta, usposabljanje voditeljev, preverjanje voditeljev,... na tej točki sistem raste, zmaga ali pa se pogrezne v nič. Nekje sem prebral mnenje, da 85% težav v sistemih izvira iz slabega vodenja, je zapisal Cestnik.

Zatem je navedel primer enega izmed novoimenovanih kardinalov, ki ga je lani spoznal v Madridu. To je klaretinec, upokojeni škof Fernando Sebastián, izjemni oznanjevalec in pastoralist, človek odprtega dialoga in, če je treba, odprte polemike. Ker je Sebastián edini novoimenovani kardinal, ki deluje v Španiji, v pokoju, je njegovo nepričakovano imenovanje po Cestnikovem prepričanju bolj simbolno. Frančišek hoče bolj kot na človeka ali na njegov položaj v hierarhiji pokazati na njegovo pastoralno vnemo, njegov pastoralni slog in nauk. Zato je p. Cestnik prepričan, da je bil kriterij pastoralne vneme pri Frančišku veliko bolj upoštevan kot kriterij tradicije in prestiža. Kot primer navaja, da v Italiji za zdaj v škrlat ne bosta odeta nadškof v Turinu in patriarh v Benetkah, čeprav bi po tradiciji in prestižu to pričakovali. Bo pa na presenečenje Italijanov kardinal postal škof v Perugi Gualtiero Bassetti, čeprav Perugia po tradiciji in prestižu ni „kardinalsko mesto“. Portal Vatican Insider pravi, da je na Frančiškovo odločitev vplivala pastoralna prodornost škofa, zlasti njegova bližina z umbrijskim delavstvom.

In kaj to pomeni za Slovenijo? Po besedah p. Branka Cestnika ni pričakovati, da bi Ljubljana postala kardinalsko mesto, saj nima dovolj zgodovinskega prestiža, je Slovenija majhna in precej sekularizirana, smo trenutno v precej močni krizi voditeljstva, tako cerkvenega kot civilnega, Evropa pa postaja tudi vse bolj obrobje velikega krščanskega dogajanja, katerega težišče je že nekaj časa na južni polobli.

Kljub temu pa je prav zaradi Frančiškovih pastoralnih kriterijev mogoče, da bi ljubljanski nadškof postal kardinal, poudarja Cestnik in dodaja: Predstavljajmo si nadškofa, ki z novim zagonom in reformnim duhom potegne voz naprej, prispeva k pomiritvi v narodu, zastavi novo evangelizacijo, se zbliža s slovenskim delavstvom.

Če 85% težav v sistemih nastane zaradi slabega vodenja, bo moral papež Frančišek 85% svoje energije porabiti za ukvarjanje s svojimi sodelavci in za pravilno izbiro voditeljev krajevnih Cerkva. Slovenija čaka, svoje razmišljanje zaključuje p. Branko Cestnik.

Celota: http://branenacesti.blogspot.com/2014/01/novi-kardinali-kdaj-ga-bo-imela-tudi.html

Slovenija, Svet, Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež

VIDEOTEKA

  • Pogreb (photo: Vatican Media) Pogreb (photo: Vatican Media)

    Bolezen sprejel z vero in tudi humorjem

    V Senožečah so se s pogrebno sveto mašo poslovili od dolgoletnega župnika Pavla Kodelje, ki je po skoraj petletnem boju z rakom umrl na praznik Jezusove spremenitve na gori. Pogrebno mašo je ob ...

    Romarska cerkev na Zaplazu (photo: vir: Škofija Novo mesto) Romarska cerkev na Zaplazu (photo: vir: Škofija Novo mesto)

    Vabljeni na romanje v Marijina svetišča

    Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. Hkrati ta praznik pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v ...

    Avtor otroških besedil narodnozabavne glasbe za otroke Matej Kocijančič (photo: Maja Morela Čuk) Avtor otroških besedil narodnozabavne glasbe za otroke Matej Kocijančič (photo: Maja Morela Čuk)

    Narodnozabavna glasba tudi za otroke?

    Ko pomislimo na otroške pesmi, se nam najprej utrnejo uspavanke, ljudske pesmi ali sodobne popevke. Redkeje pa pomislimo na polke in valčke. Prav to vrzel je opazil avtor besedil Matej Kocjančič, ...

    Avdio player - naslovnica