Pregled domačih dogodkov od 3. do 10. januarja

Slovenija | 11.01.2014, 21:18 Tone Gorjup

V minulem tednu oziroma od prvega do drugega letošnjega petka je v Sloveniji odmevalo kar nekaj dogodkov. Forum za dialog med vero in kulturo, ki je dobil novo obliko, se je lotil obglavljene Cerkve na Slovenskem. Posvet diplomatov na Brdu pri Kranju se je sicer spodbudno začel, a konča daleč pod diplomatskim nivojem. Država bi nujno potrebovala „graditelja mostov“: tokrat ne za povezovanje levega in desnega političnega pola, ampak za popravilo dotrajani mostov, ki lahko povzročijo prometni infarkti. O tem in še o čem v tokratni rubriki Od petka do petka.

Cerkev brez glave

Tak naslov je pritegnil marsikoga, da je prejšnji torek prisluhnil pogovoru, ki je minuli torek potekal sredi Ljubljane. Medškofijski odbor za kulturo pri Slovenski škofovski konferenci, ki ga vodi Milan Knep, je v minulih letih prirejal dvodnevne forume Foruma za dialog med vero in kulturo, ki so se odvijali v Lovranu na Hrvaškem. V nabito polnem atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je potekal prvi pogovorni večer prenovljenega Foruma za dialog med vero in kulturo, pod naslovom Cerkev brez glave. Razpravo o vlogi škofa v Cerkvi sta odprla profesor patristike Miran Špelič in novinar Tone Hočevar. Špelič je sicer v razpravi povedal tudi to, kako naj razumemo sedanje razmere: „Z realizmom delajmo, kar Cerkev dela že tisočletja. Poslanstvo Cerkve je, da dela za odrešenje tega sveta, ki je na poti v božje kraljestvo. To lahko naredimo s šestimi ali tremi škofi ... z apostolskim administratorjem ali rezidencialnim nadškofom. Najslabše je, če se samo zapletamo, kaj bi bilo, če bi bilo … Treba se je soočiti z realnostjo, poglejmo si v oči in delajmo, kar je naše poslanstvo.“ Jože Bartolj, ki je bil na večeru, ga je povzel takole: Uvodnim besedam Milana Knepa o pomenu dialoga in poslušanja drug drugega, je sledil nagovor gostov in zatem pogovor, ki ga je vodil Igor Škamperle. Ta je v začetku povedal zakaj pravzaprav gre v Forumu za dialog. Gre za dialog z izobraženimi, zavzetimi, zainteresiranimi ljudmi o nekaterih temah Cerkve, krščanstva, duhovnosti, religije, kulture in umetnosti. Namen foruma pa je kritični in obenem dobronameren razmislek o teh temah. Profesor patrologije, frančiškan dr. Milan Špelič je v opisal vlogo škofa v času cerkvenih očetov. Kot je dejal, verujemo, da Cerkev vodi Sveti Duh. In tako jo vodi tudi pri vzpostavitvi škofovske službe in izvajanju škofovske službe. Hkrati je v njej videti tudi človeško slabotnost, kar se opazi pri tem, kako se ta škofovska služba izvaja. Nekdanji novinar Dela Tone Hočevar je med drugim poudaril, da smo si Slovenci v luči Vatikana za marsikaj tudi sami krivi. Po njegovih besedah nas malo grdo gledajo, ne glede na to, da nas ne poznajo. Zelo malo je ljudi iz kurije, ki vedo kje je Slovenija, kakšna je Slovenija, kakšna je slovenska Cerkev. K temu veliko prispevamo tudi mi sami. Slovenci v Rimu so med seboj prav tako sprti, kot smo tukaj, zato pa rabimo dialog. Publika je v drugem delu zastavila številna vprašanja iz katerih se je pokazalo, da so ljudje pričakovali bolj fokusirano razpravo o tematiki odgovornosti in dialoga v Cerkvi, ne pa toliko o razmerah v Vatikanu in v času prvih kristjanov. Naslednjemu pogovornemu večeru, ki bo 11. februarja pod naslovom Kaj je krščanska ekonomija?, lahko torej zaželimo večjo tematsko osredotočenost.

S praznikom Gospodovega razglašenja se je v Cerkvi na Slovenskem sklenila tradicionalna Trikraljevska akcija. Tudi tokrat je v njej sodelovalo več kot 300 župnij. Z akcijo želi Misijonsko središče Slovenije pomagati pri uresničitvi projektov naših misijonarjev. Koledniki v Trikraljevski akciji sporočajo, da Bog pošilja rešitev vsem ljudem, da želi vse ogreti s svojo ljubeznijo, da bi jo tudi mi živeli med seboj, da bi vsi upali živeti ljubezen. Koledniki so med obiskali slovenske škofe apostolskega nuncija in najvišje predstavnike oblasti od predsedniške palače do državnega zbora.

Rakova pot slovenske diplomacije

Na Brdu pri Kranju je bil v začetku minulega tedna posvet slovenske diplomacije. V ospredje so tokrat postavili novo strategijo slovenske zunanje politike. Ta je sicer dolgoročno začrtana, dobiva pa nove odtenke, ki jih narekujejo spremembe oblasti. V zadnjih treh letih smo imeli kar tri različne vlade. Posvet je bil vsaj na začetku vsebinski in tudi srečanje z gospodarstveniki je potrdilo smiselnost povezovanja diplomacije in gospodarstva. Žal pa je pred koncem posveta vse to zasenčil dvojec Lojze Peterle : Danilo Türk in njuni kandidaturi za prestižna položaja na mednarodni ravni. Diplomatski spodrsljaj je povzročila kar premierka Alenka Bratušek, ko je dejala, da vlada ni podprla kandidature Lojzeta Peterleta za generalnega sekretarja Sveta Evrope, ker je bila neresna. Dodala je še, da bi le težko podprla človeka, ki se podpisuje pod peticije ali resolucije določenih političnih grupacij, ki trdijo, da so razmere v Sloveniji drugačne od dejanskih. Peterle je odvrnil, da gre pri tem za političen revanšizem in diskreditacijo. Po drugi strani je vlada podprla nekdanjega predsednika Danila Türka, ki razmišlja da bi kandidiral z generalnega sekretarja Združenih narodov. V odzivu na očitke Peterletu je predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul besede Bratuškove označil za obžalovanja vredne. Sicer smo takih primerov že vajeni. Lustracija nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla s strani takrat še aktualnega predsednika Türka ni bila nikomur v ponos, kakor tudi ne medijsko razvpita „prisilna“ upokojitev konzula Rupla v Trstu s strani zunanjega ministra Karla Erjavca. Za ene veljajo zakoni, za druge družbenopolitične kvalitete. Ob tem se zgodi, da za celostranski volilni oglas pravemu kandidatu lahko dobiš veleposlaniško mesto. Takšna politična preigravanja niso v ponos slovenski diplomaciji in ne v prid njenemu ugledu.

Kam izginja denar za letno uporabo cest?

Direkcija za ceste, ki deluje v sklopu ministrstva za infrastrukturo in prostor, že pred časom napovedala, da bo na petnajstih odsekih cest zaradi dotrajanosti infrastrukture omejila tovorni promet glede na dovoljeno težo. Pred dnevi je povedala, da gre za petnajst mostov, katerih obnova bi stala njihova obnova bi stala 29 milijonov evrov. Ker denarja za popravilo ni, bo konec januarja pred omenjene mostove postavila prometno signalizacijo, ki bo opozarjala na nove omejitve teže vozil. To je predlagal Zavod za gradbeništvo, ki skrbi za redne preglede jeklenih konstrukcij mostov, saj so omenjeni mostovi dotrajani. Znižana dovoljena obremenitev za avtoprevoznike pomeni, da bodo morali na določenih odsekih opravljati dostavo z manjšimi vozili; posledično bo motena tudi oskrba nekaterih tovarn. Proračun Direkcije za ceste je letos za približno 60 milijonov evrov manjši od načrtovanega, zato ne vedo, kdaj bodo mostove lahko obnovili. Na to so se ostro odzvali v Gospodarski zbornici, kjer zahtevajo takojšnje popravilo mostov. Ogorčeni so nad resornim ministrstvom, ki na račun varčevanja opušča sistem vzdrževanja in varnosti cestnih povezav. Dodajajo še, da bi napovedana zapora oziroma omejitev vožnje prek mostov, povzročila logistični infarkt za številna podjetja. Zato od pristojnih zahtevajo, da nemudoma pristopijo k obnovi ključnih mostov v državi, sprejmejo sistemske ukrepe in zagotovijo potrebna sredstva. Pred koncem tedna so našli denar za dva mostova in napovedali omejitev na novih desetih.

Minuli teden smo dobili Klub slovenskih podjetnikov, ki želi po navedbah ustanovnih članov združiti poštene in družbeno odgovorne posameznike. Med vrednotami, za katere si želijo prizadevati, so omenili tovarištvo in povezovanje med podjetniki. S sodelovanjem pri nastopih na tujih trgih pa želimo preseči v Sloveniji zelo prisotno zavist. Kot je povedal predsednik kluba Marjan Batagelj, so vstopni pogoji za klub izjemno visoki, saj ne želijo sodelovati v tajkunskih zgodbah, povezanih s politiko. Neuradno se je za vstop v klub prijavilo 90 podjetnikov, a je pogoje izpolnilo le 36 prijavljenih.

Ustavne presoje nepremičninskega zakona

Nepremičninskemu zakonu se obeta še ena zahteva oziroma "razširjena pobuda za ustavno presojo", ki jo je pripravila SLS. Pobudo so podprli tudi v NSi, ne pa v SDS, zato vložitev s podpisi tridesetih poslancev ni bila možna. Podpisov res niso uspeli zbrati, so pa zadovoljni, da je njihova - sicer že četrta - zahteva strokovno izpopolnjena. Predsednik SLS Franc Bogovič je ob tem dejal, da „so praktično naredili vse, kar je potrebno, da bodo vsi argumenti, ki so s strani pravnih strokovnjakov in politike bili potrjeni kot neskladni z zakonom, prišli pravočasno na ustavno sodišče.“ V SLS in NSi pričakujejo, da bo zahtevo za ustavo presojo, ki so jo pripravili, vložil državni svet, ki bo o tem odločal na januarski seji. Doslej so jih vložili že stranka SDS, Združenje občin Slovenije in Občina Rogašovci.

Civilna iniciativa Apače je prejšnji konec tedna pripravila shod v Avstriji zaposlenih Slovencev in tistih, ki delajo v drugih državah. Na njem se je zbralo več kot dva tisoč petsto ljudi, ki so protestirali proti noveli zakona o dohodnini. Z njo je državni zbor na predlog vlade s 1. januarjem ukinil posebno olajšavo za čezmejne delavce. Kot je povedal predstavnik iniciative Dušan Cvetko, „so v tem primeru spet najbolj prizadeti delavci z nižjimi osebnimi dohodki. Zanje bodo doplačila dohodnine v Sloveniji višja od 1500 pa vse do 5000 evrov.“ Na protestnem shodu so se zavzeli za to, da bi skupaj z vlado čim prej našli primerno rešitev, po kateri slovenski delavci, ki delajo v Avstriji, ne bi bili dvojno obdavčeni. Po neuradnih ocenah se na delo dnevno ali tedensko vozi v Avstrijo, od dvanajst do petnajst tisoč ljudi.

Stečajni upravitelj družbe Svea Zagorje Tomaž Kos je 119 delavcem vročil delovne knjižnice. Obdržal je le par delavcev, za dokončanje nujnih del. Koliko znašajo terjatve delavcev, še ni znano, neuradno pa gre za približno milijon 700 tisoč evrov. Odpuščeni delavci so se minuli četrtek prijavili na zavod za zaposlovanje v Trbovlje. Prva denarna nadomestila pa lahko pričakujejo šele februarja. Zadnjo plačo so prejeli aprila lani, potem pa še pet minimalnih plač. Po Kosovih besedah jim je podjetje tako ostalo dolžno štiri plače, razliko med polno in minimalno plačo, dva delna regresa, neizkoriščen dopust in odpravnine.

Število rojstev v Sloveniji zadnja leta spet rahlo pada. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani v slovenskih porodnišnicah 20.634 porodov, kar je 866 oziroma štiri odstotke manj kot v letu 2012. Pri tem niso upoštevani dvojčki ali trojčki, zato ocenjujejo da se je lani v Sloveniji rodilo blizu 21.000 otrok. Odkar spremljajo podatke, se je najmanj otrok rodilo leta 2003, in sicer 17.160. Od takrat pa do leta 2010 je število rojenih otrok naraščalo ter preseglo 22 tisoč, zdaj pa že tretje leto pada.

Kultura

Društvo slovenskih režiserjev je igralki Štefki Drolc podelilo nagrado Bert. Nagrado za življenjsko delo na področju filmske igre, ki jo letos podeljujejo prvič, je Drolčevi izročil predsednik društva Klemen Dvornik. V obrazložitvi je uporabil besede Vlada Škafarja: "Štefka Drolc je v slovenski film prinesla preprostost in milino".

Strokovna komisija Prešernovega sklada za scensko umetnost je odstopila zaradi odločitve, da se nagrado Prešernovega sklada podeli Jožetu Možini za dokumentarec Pedro Opeka, dober prijatelj. Ne strinjajo se namreč z odločitvijo upravnega odbora Prešernovega sklada, da podeli nagrado kandidatu, ki ga strokovna komisija ni uvrstila v končni izbor.

V Ljubljani je minuli torek v 84. letu starosti umrl arhitekt, urbanist, publicist in profesor Vladimir Braco Mušič. Med drugim je predaval na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Doma je bil iz Sevnice. Iz arhitekture je diplomiral v Ljubljani leta, magisterij v urbanističnem oblikovanju pa je opravil na Harvardski univerzi. Sprva se je posvečal raziskovanju na področju urbanistične in prostorsko načrtovalske metodologije. Pozneje je predaval Fakulteti za arhitekturo. Med njegovimi večjimi projekti je načrt za stanovanjsko sosesko BS v Ljubljani.

Šport

Thomas Diethart je zmagovalec 42. novoletne turneje smučarskih skakalcev. Avstrijec je skupno zmago potrdil s prvim mestom na četrti tekmi v Bischofshofnu. Na njej je z drugim mestom blestel tudi Peter Prevc, ki je v skupnem seštevku turneje osvojil četrto mesto. Na stopničkah je bil kar dvakrat in s tem potrdil dobro pripravljenost v olimpijski zimi. Jaka Hvala je bil na zadnji tekmi turneje 22., Jurij Tepeš 27., Robert Kranjec pa 28. Trener Goran Janus ga je pohvalil ter o ekipi dodal: "Upam, da bo to ostale podžgalo. Nihamo v formi, posamezni skoki so dobri, potem slabši. Te napake bo treba čim prej odpravit."

Avstrijski biatlonci so v četrtek dobili štafetno tekmo svetovnega pokala v nemškem Ruhpoldingu. Zgolj za desetinko sekunde so ugnali domačine na drugem mestu, tretji so bili Rusi. Slovenski biatlonci Peter Dokl, Jakov Fak, Janez Marič in Klemen Bauer so zasedli sedmo mesto. S tem so potrdili olimpijsko normo za igre v Sočiju in dosegli najboljši štafetni rezultat to sezono.