Zdaj potrebujemo denar!

Slovenija | 03.01.2014, 14:59 Tone Gorjup

Aprila lani je predsednica vlade Alenka Bratušek novinarju televizijske hiše CNN zagotavljala, da ne rabimo denarne pomoči, ampak čas; „ ... what we need is time", je poudarila. Zdi se, da po devetih mesecih čas ni več na prvem mestu, ampak denar. Čeprav smo si ga lani sposodili skoraj pet milijard, se bo potrebno v prihodnjih mesecih zadolžiti za podoben znesek. Verjetno bi zdaj premierka rekla nekako takole: „We got time, now we need money“. „Zdaj rabimo denar!“

Čas ni več na prvem mestu, saj kaže, da bo vlada izkoristila vsak trenutek, ki ga ima na voljo. V novo leto je vstopila z neverjetnim delovni zagonom. Prvi delovni dan je sprejela predlog delovnega programa vlade za tekoče leto. V državni zbor je poslala novelo zakona o kmetijstvu, s katero želi zaščititi nas potrošnike, saj bo nad verigo preskrbe s hrano bdel poseben varuh. Tudi na denar ni pozabila. Določila je, koliko proračunskega denarja sme porabiti v prvih treh mesecih tega leta. Odločila se je za precej več kot četrtino proračunske pogače (27,7 odstotka), čeprav še ne ve, kako bo s prilivi. Zatem je sprejela ali zavrnila še vrsto predlogov s področja gospodarstva. Podprla je kandidaturo prejšnjega predsednika države Danila Türka za generalnega tajnika Združenih narodov, kar se pred dnevi ni zgodilo, ko je šlo za kandidaturo Lojzeta Peterleta za generalnega sekretarja Sveta Evrope. Tokrat je prevladalo mnenjem, da je vsaka taka kandidatura državi v čast. Vlada je izvedla tudi več imenovanj in sklenila, da bo 14. november dan slovenskega znakovnega jezika. Za začetek kar precej.

Prvi delovni dan v letu je minil tudi v znamenju sestavljanja nove koalicijske pogodbe. Sprva so napovedovali, da bodo v osnutek, ki ga je pripravila PS, zagrizli že po seji vlade, a se to ni zgodilo. Razkrili jo bodo sredi meseca. Kljub temu pa so glavni poudarki že znani. Daleč na prvem mestu, čeprav nikjer izrecno ne piše, je oblast; in to tudi po naslednjih volitvah! Poudarki posameznih koalicijskih strank pa so njihove blagovne znamke. Alenka Bratušek se zavzema za obnovo gospodarstva, zdravstveno reformo; skrbijo jo tudi mladi. Dejan Židan, s katerim SD nastopa v javnosti, ker je oblastiželjen predsednik stranke ljubiteljsko tudi v opoziciji, govori o socialni državi. Zimzeleni Karel Erjavec omenja upokojence, Gregor Virant briše sence dvoma in vztraja pri preganjanju korupcije. Nasprotuje tudi višanju davkov in prispevkov oziroma novim davkom. To je sicer prijetno za uho, a vlada želi z novim letom ne glede na napovedano zadolževanje čim več izvleči tudi iz denarnic državljanov. Nekaj denarja bi se dalo dobiti iz evropskih kohezijskih skladov, kjer je Slovenija uspešno porabila le dobro polovico sredstev, ki so ji namenjena. Vlada je pred meseci napovedovala nov urad, ki bo s 1. januarjem 2014 skrbel za to področje, a so trenutno druge stvari bolj pomembne.

Zdaj rabimo denar, ponavlja vlada s svojimi odločitvami. Zato smo z novim letom dobili nepremičninski davek, dražje cestnine oziroma vinjete, bolj so obremenjeni dohodki po avtorski in podjemni pogodbi, višje trošarine na cigarete... napovedan je večji nadzor nad sivo ekonomijo in višje kazni. Tako kot ljubljanski župan, tako tudi njegova vlada, ki se mu spoštljivo klanja, postavlja nove „parkomate“ in „količke“ ... Ste morda kdaj sredi noči iskali dežurno lekarno, da bi dobili zdravila za bolnega otroka? Tam, kjer je v svetovnih metropolah prostor za kratko ustavitev vozila za nujne primere, v Ljubljani stojijo količki. Seveda, saj je v bližini parkirna hiša! Oblast vidi predvsem denar; občasno se spomni tudi na ljudi, zato pred volitvami ne manjka kruha in iger. Če so lani v vladi še obljubljali, da bodo zmanjšali proračunsko porabo, maso plač v javnem sektorju in omejili število zaposlenih, so zdaj previdno tiho.

Morda ste zasledili, da smo z novim letom dobili Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki združuje Inštitut za varovanje zdravja in območne zavode za zdravstveno varstvo? S tem naj bi prihranili milijon in pol evrov na letni ravni. Tako so obljubljali. V Financah lahko preberete, da spremembe petinpetdesetim zaposlenim prinašajo višje plače, devetintridesetim pa nižje kot doslej. Ne gre za nove delovne naloge, ampak le prerazporeditve. In te so kakor nalašč prikladne za to, da pridejo v ospredje „naši“ in se umaknejo „nezaželeni“. Prav zanimivo bo ob koncu leta slišati, kolikšen je prihranek.

Kdor se vsaj malo spozna na gospodarstvo, bi na prvo mesto postavil povečanje delovnih mest. Se vlada zaveda, da se je med letoma 2008 in 2013 število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšalo za več kot devetdeset tisoč? Število upokojencev se v tem času gotovo ni zmanjšalo! Tu bi morala vlada iskati svoje prednostne naloge.

Banke so rešene. Vendar ali bodo milijarde, potrebne za njihovo sanacijo, prinesle nova delovna mesta? To bi lahko povedal gospodarski minister. Mi ga trenutno nimamo. V normalni državi, ki je globoko v krizi, bi skušali čim hitreje poiskati človeka, ki obvlada svoj posel in bi nemudoma začel z delom. Naša vlada očitno nima takšnih prioritet. „Zdaj potrebujemo denar!“, odzvanja iz vladne palače. „Gospodarskega ministra bomo že našli, tudi gospodarstvo bomo razbremenili, vendar zdaj rabimo predvsem denar !“