Bo Sirija našla mir?
Svet Marjana Debevec
V Vatikanu se danes mudi ameriški državni sekretar John Kerry. Z državnim tajnikom Svetega sedeža msgr. Pietrom Parolinom se je pogovarjal o možnosti vzpostavitve premirja v Siriji, da bi tako lahko zagotovili človekoljubno pomoč. Že včeraj se je Kerry srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Razpravljala sta o izpustitvi političnih zapornikov v Siriji, kar je zahteva zmerne opozicije, da bi se udeležila srečanja v Ženevi, ki naj bi potekalo 22. januarja. K premirju je pozvala tudi včerajšnja konferenca, ki je potekala v Vatikanu. Udeleženci so poudarili, da bi morale na omenjeni mirovni konferenci v Ženevi sodelovati vse vpletene strani.
Sirija vstopa v četrto leto vojne. Po besedah predstavnice Združenih narodov za humanitarne dejavnosti Valerie Amos je situacija v tej deželi nepredstavljiva. Mednarodno skupnost je zato prosila za pomoč v višini 6 milijard in pol dolarjev. Zavzela se je tudi za sklenitev premirja, da bi lahko humanitarni delavci prišli do težko dostopnih vasi. Danes so v Kuvajtu zbrani predstavniki 235 človekoljubnih organizacij, jutri pa bo pod vodstvom generalnega tajnika Združenih narodov Ban Ki Moona potekala donatorska konferenca za Sirijo.
Ob sklepu včerajšnje konference za Sirijo, ki je potekala v Vatikanu, so udeleženci poudarili, da sta groza in nasilje, ki ju doživlja ta dežela, svet pripeljali do novega razmisleka. Konferenca v Ženevi naj bi prebivalcem omogočila nov začetek in končanje nasilja, ki je do sedaj terjalo že več kot 130 tisoč smrtnih žrtev. Prvi korak za dosego tega cilja je po prepričanju udeležencev konference takojšnje prenehanje vsakršnega nasilja in končanje prodaje orožja s strani drugih držav. Sledila naj bi človekoljubna pomoč in obnova mest. Milijon Sircev se je preselilo v druga mesta, na sto tisoče jih živi v begunskih taboriščih v sosednjih državah. Manjka jim hrane, vode, elektrike, zdravil in vsega najosnovnejšega za življenje.
Udeleženci konference so zato prvenstveno pozvali k pomoči revnim in mladim, da bi našli zaposlitev. Sirska ekonomija je namreč pred razpadom in zahteva nujne ukrepe.
Za obnovo družbe pa sta nujna tudi sprava in dialog med verstvi. Sirija je bila namreč zgrajena na temelju pluralizma verstev, narodnosti in kultur. Cerkev se obvezuje, da bo podprla vse verske skupnosti pri prizadevanju obnovo zaupanja med njimi.
Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih msgr. Silvano Maria Tomasi je ob tem povedal: »Situacija Sirije je zelo zapletena, saj se v njej prepletajo strateški interesi velikih držav kot sta Rusija in ZDA; politično - versko se za prevlado borita Iran in Saudska Arabija, torej suniti in šiiti. Kristjani v deželi pa si preprosto želijo le preživeti. Zato je najprej treba ustaviti nasilje. Papež Frančišek je jasno izrazil svoj poziv h gradnji pravičnega miru na Bližnjem vzhodu. Kmalu bo tudi sam osebno odpotoval tja«, je še povedal msgr. Tomasi.
