Trontelj: človek trdne vere v Boga in ljubezni do človeka
Slovenija Marjana Debevec
V župniji Polhov Gradec so se dopoldne številni poslovili od velikega, a hkrati ponižnega in blagega človeka akademika dr. Jožeta Trontlja. Pogrebno sveto mašo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je izpostavil njegovo neomajno vero v Boga. Škof Glavan pa je o njem zapisal, da je zastavil svoj ugled za vrednoto, ki se zdi naši družbi tuja, a bi morala biti njeno središče - svetost človekovega življenja.
Škof Jamnik je pokojnega dr. Trontlja opisal kot človeka globoke osebne vere in zglednega kristjana. Posebej pa je izpostavil njegovo zavzemanje za spoštovanje in nedotakljivost svetosti človeškega življenja. Za prof. Trontlja je bila ob vsem tem ključna vera v Boga, stvarnika vesoljstva.
„Izhodišče krščanskega pogleda na bioetična vprašanja je naslednje: človekovo življenje je najprej Božji dar. Zato človek nima absolutne oblasti nad svojim življenjem, ampak ga sprejema kot nekaj podarjenega, kot veliko priložnost, ki jo Bog polaga v njegove roke, in kot odlično nalogo, da iz svojega življenja naredi nekaj velikega in lepega“.
Prof. Trontelj se je po besedah škofa Jamnika z vso svojo osebnostjo in zgledom postavljal v obrambo proti vsakemu totalitarizmu razuma, tehnike in dobička. Poudarjal je, da „človek ni gospodar vesoljstva, ampak njegov oskrbnik, da ima življenje drugega človeka prednost pred lastnim užitkom in lastnimi interesi, da življenje samo prihaja od »neskončno Drugega«, h komur se bo nekoč tudi vrnilo“.
Svojo neomajnost v obrambi vsakega življenja in preroški pogled na prihodnost človeštva je dr. Trontelj pokazal tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Poudaril je, da je spoštovanje dostojanstva človeškega bitja eden od temeljev civilizacije nasploh in hkrati vrojena vrednost vsakega človeškega bitja. „Če je kaj česar ne smemo spremeniti, če je kaj česar si res ne smemo pustiti vzeti, potem je to naše podedovano nagnjenje k spoštovanju človeškega dostojanstva in k sočutni skrbi do bližnjega.”
Kardinal Franc Rode je v sožalnem sporočilu Trontlja opisal kot človeka čiste vesti in ideološko neobremenjene misli, ki je v obrambi etičnih načel z jasno in vselej obzirno besedo bogatil duhovno ozračje v naši deželi in utrjeval humanistične in krščanske vrednote, ki so temelj naše civilizacije.
S smrtjo akademika prof. dr. Jožeta Trontlja je Slovenija izgubila enega svojih najpokončnejših mož, ki je svoje znanje, izkušnje in predanost visokim etičnim merilom udejanjal v številnih pomembnih funkcijah in javnih nastopih, pa je zapisalo Akademsko društvo Pravnik.
Prof. dr. Jože Trontelj je leta 1991 postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2002 njen podpredsednik, od leta 2008 pa ji je predsedoval. Od 1995. je predsedoval tudi Komisiji Republike Slovenije za medicinsko etiko. Bil je slovenski delegat v Usmerjevalnem odboru za bioetiko Sveta Evrope in sodeloval pri izdelavi Konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine in njenih dodatnih protokolov, še posebno protokola o etiki biomedicinskega raziskovanja na ljudeh. Je soavtor Vodnika članom komisij za etično ocenjevanje raziskav, ki ga je izdal Svet Evrope. Veliko je objavljal o vprašanjih na področju bioetike, med njimi o problemih zdravniškega odločanja ob koncu življenja in raziskovanja na človeku, pa tudi vloge podajanja vrednot v šolski vzgoji in izobraževanju.
