P. dr. Peter Lah
Kako smo zabredli v močvirje in kako priti ven?
Komentarji | 22.11.2013, 10:36 Marta Jerebič
Papež nadškofoma Stresu in Turnšku ni izkazal nezaupnice zato, ker bi neposredno nekaj slabega storila, ampak predvsem zato, ker nista opravila svoje nadzorne dolžnosti. To v komentarju za Časnik.si piše p. Peter Lah. Poudarja, da mehanizmi nadzora in konzultacije v Cerkvi obstajajo in delujejo, pri čemer omenja primer limburške škofije in spolnih zlorab v ZDA, vprašanje pa je, ali jih bomo po bridki izkušnji začeli uporabljati tudi pri nas.
Kot piše p. Lah, Vatikan v tej zgodbi lahko primerjamo nadzornemu svetu, ki ga je uprava dolgo časa zavajala. Ko je končno videl razsežnosti problema, je odpoklical predsednika uprave in nastavil novega z nalogo, da naredi red. Novi predsednik reda ni naredil, zato je bil odpoklican tudi on. Ob tem se med drugim postavlja vprašanje, kako je mogoče, da Vatikan toliko časa ni vedel za razsežnosti dogajanja, čeprav se je v Sloveniji že dolgo pred izbruhom krize govorilo o tem. Koliko je tu na primer odgovoren nuncij. P. Lah zato meni, da imamo pri tem opraviti – poleg človeške nepopolnosti, nekompetentnosti in grešnosti – s pokvarjenim sistemom nadzora. Prepričan pa je, da je za našo skupnost danes najbolj pomemben moralni kapital, to je zaupanje ljudi. Ključno vprašanje za nas danes je, kako utrditi zaupanje med našimi člani in si povrniti zaupanje med tistimi, ki so nam ga odtegnili?
Vatikan z odpoklicem voditeljev ni rešil problemov, ampak je le vzpostavil pogoje za nov začetek. Poštena analiza nam bo pomagala razumeti, kako smo prišli v to močvirje, analiza pa je tudi nujen pogoj za to, da najdemo pot ven. Ta proces ne more biti omejen na škofe in duhovnike, ampak smo k njemu poklicani vsi, ki nam je mar za usodo Kristusove barke. Mnogi so to že storili, javno in v osebnih pogovorih. P. Lah upa, da se bo kultura zrelega pogovora nadaljevala in poudarja, da je analiza končno tudi osnova za sankcioniranje odgovornih za škodo. Glede tega si predstavlja, da je Vatikan zelo slabe volje spričo dejstva, da je on zaenkrat edini, ki je sankcioniral odgovorne. Še vedno namreč čakamo na podrobnejše pojasnilo o vsebini t. i. “sobotnega leta” bivšega ekonoma. Mariborska kaša se ni skuhala in prismodila v Vatikanu. Tudi pojedli jo bomo v Sloveniji, zato je nujno, da zadevo tu analiziramo in da tu dobi epilog, vključno z morebitnimi sankcijami, med drugim še piše p. Lah in kot zgled ukrepanja omenja limburško škofijo in ameriške škofije po škandalu spolnih zlorab.
