Stari so breme, iz mladih nič ni – kdo bo polnil državne blagajne?
Blaž Lesnik
STAROST. Za nekatere grda stvar, za druge zelo lepo obdobje jeseni življenja. Če se malo pošalim, je z njo kot s prihodom trojke v Slovenijo: nekateri se je bojijo, drugi pravijo, da je neizogibna. Res je tudi, da je nekateri sploh ne dočakajo...a pustimo primerjave. Dejstvo je, da v zgodovini človeštva delež starejših ljudi še nikoli ni bil tako visok kot danes. Trend staranja prebivalstva pa v Sloveniji po intenzivnosti celo izstopa.
Ljudskih definicij, kaj je starost in kdaj se nekdo ima za starostnika je najbrž toliko, kot je ljudi. Saj poznamo rek, da je človek toliko star, kot se starega počuti in da niso pomembna leta, temveč mladost po srcu. Statistična veda mora biti v svoji opredelitvi seveda bolj jasna: starejši so tisti, ki so stari 65 let in več. Že v prihodnjih nekaj letih se bosta po demografskih napovedih tako število kot delež te starostne skupine močno povečala. Gre za najštevilčnejšo generacijo po 2. svetovni vojni, rojeno v obdobju od 1949 do 1953, ko se je v Sloveniji rodilo 34.000 otrok (za primerjavo: lani se je rodilo manj kot 22.000 otrok). Malce dolgoročnejše projekcije kažejo, da se bo delež starejših pri nas do leta 2060 skoraj podvojil.
Staranje prebivalstva v Evropi je eden največjih gospodarskih in socialnih izzivov 21. stoletja. Zato je jasno, da bo nedavno prišita krpica čez našo pokojninsko reformo kmalu počila. Začetek študentskega leta in mednarodni dan starejših pomenljivo sovpadata. V današnjih razmerah je skrb vsakega od 20.000 brucev, ali bo našel zaposlitev po treh, štirih ali petih letih študija, upravičena. Dobrih obetov žal ni. Problem brezposelnosti mladih je, kakor izziv staranja prebivalstva, pereč. Razmerje med številom delovno aktivnih in številom upokojenih se vztrajno slabša. Ob tem, da mladi ne dobijo zaposlitve, pa starejši ne bi oziroma ne zmorejo več delati. Podatek, da naj bi bila ob dopolnjenem 60. letu starosti sposobna opravljati sedanje delo le četrtina zaposlenih, Slovenijo uvršča na zadnje mesto v Evropski uniji. V vseh 27 državah članicah skupaj je ta delež v povprečju znašal skoraj 60 %. Bolje nam gre pri merjenju globalnega indeksa staraja, ki Slovenijo na lestvici držav vsega sveta, ki so prijazne starostnikom, uvršča na zavidljivo 20. mesto. Na vrhu so, pričakovano, skandinavski Švedska, Norveška, sledita Nemčija in Nizozemska, nato Kanada, na zadnjem mestu je Afganistan.
Ne vem, kam se uvrščamo na lestvici prijaznosti do mladih, a merjenje moči med generacijami vsekekor ni pravi odgovor na vprašanje, kako rešiti to zagonetko našega časa. Prav nasprotno. Odgovor, ki bi se lahko odrazil tudi v pozitivni bilanci pokojninske, zdravstvene ali pa kar državne blagajne, je kvečjemu v solidarnosti in sodelovanju.
Tako kot povečevanja števila starejših družba nikakor ne sme razumeti kot breme, mora imeti hkrati tudi posluh za težave in situacijo mladih. Prva ovira so lahko predsodki ali kot pravi armenska modrost: "Ko sem bil mlad, sem se bal starih, odkar sem se postaral, se bojim mladih." Mnoge pobude in projekti na državni in osebni ravni dokazujejo, da te predsodke znamo premagovati. Predsodek, da stari niso za računalnik že več let uspešno presega projekt Simbioza, projekt računalniškega opismenjevanja starejših, ki ga vodijo mladi. Posnemanja vredni so primeri zglednega sodelovanja znotraj družine: ko starejši dajo prostor mladim in jim, tako da se umaknejo v manjše stanovanje, pomagajo pri reševanju stanovanjske stiske. Ob tem, da sebi znižajo stroške - res je težko videti starejše ljudi, ki živijo sami v ogromnih stanovanjih - dajo mladim nujno potreben prostor za življenje.
Ker je mesec oktober mesec molitve rožnega venca, je tudi skupna molitev lahko močno orodje za povezovanje generacij. Morda je mladim na prvi pogled res bližja s slavilno glasbo povezana oblika molitve. A zakaj ne bi tradicije obogatili? Ob koncu mojih študentskih let smo se vsak teden večkrat dobivali mladi prav ob molitvi rožnega venca, ob tem pa seveda veliko prepevali.
Zapiranje v ozke lastne interese vodi tudi celotno skupnost v prepad, nasprotno pa iskanje skupnih točk, sodelovanje in solidarnost povezujejo generacije med seboj. Beseda "solidarnost" izhaja iz latinščine - pridevnik „solidus“ pomeni trden, cel, poln. Če si želimo trdne in polne prihodnosti, stopimo skupaj in si pomagajmo med seboj. Poskrbimo za najbolj ranljive in šibke ter spoštujmo različnost. Nihče namreč ni tako star, da si ne bi želel vsaj še malo živeti in nihče ni tako mlad, da ne bi mogel že jutri umreti.
