VIDEO: Papež: Noben greh nas ne more izbrisati iz Božjega srca. Pustimo se preobraziti Jezusu
Papež in Sveti sedež | 03.11.2013, 14:29 Marta Jerebič
Množici, ki se je danes zbrala na Trgu sv. Petra v Vatikanu, je papež Frančišek opoldne spregovoril o evangeljskem odlomku, ki smo ga slišali pri sveti maši. Pripoveduje o Zahejevem srečanju z Jezusom. Zgodilo se je v Jerihi na zadnjem delu poti proti Jeruzalemu. Opisano potovanje povzema ves smisel Jezusovega življenja posvečenega iskanju in rešitvi izgubljenih ovc Izraelove hiše. Kolikor bolj pa se je Jezus bližal cilju, toliko bolj ga je obdajal tudi krog sovražnosti. Vendar se je prav v Jerihi zgodilo eno najbolj veselih Jezusovih srečanj.
V Jerihi je živel mož, ki je bil prava izgubljena ovca, zaničevan in „izobčen“, ker je bil cestninar, celo šef vseh mestnih cestninarjev in prijatelj osovraženih rimskih osvojevalcev, tat in izkoriščevalec, je v nadaljevanju dejal sveti oče. Zahej se ni mogel približati Jezusu verjetno zato, ker je bil na slabem glasu in tudi majhne postave je bil. Zahej se je povzpel na drevo, da bi videl Učitelja, ko bo šel mimo. To na videz nekoliko smešno početje pa vendar razodeva notranjo željo tega človeka, da bi prišel do stika z Jezusom. Tudi Zahej sam ne doume globokega pomena tega dejanja. Ne ve, zakaj, ne pozna vzroka, vendar to naredi! Še zdaleč si ne upa misliti, da bi lahko premostil razdaljo, ki ga je ločila od Gospoda. Zadovolji se, da ga bo samo videl iti mimo. Vendar ga Jezus, ko se približa drevesu, pokliče po imenu in mu reče: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši«(Lk 19,5). In takoj je ta mali mož, ki so ga vsi zavračali in je bil v anonimnosti kot izgubljen, splezal dol. Jezus pa ga presenetljivo pokliče po imenu! Zanimivo je to, da ime Zahej v prevodu pomeni: „Bog se spomni!“, pripomni papež Frančišek in nadaljuje:
“Jezus gre v Zahejevo hišo in s tem vzbudi kritiko vseh prebivalcev Jerihe. Tudi v tistih časih so veliko besedičili. Kako vendar? Ob vseh v redu ljudeh v mestu, gre prav k temu cestninarju? Da, saj je izgubljen prav ta človek. In Jezus reče: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin« (Lk 19,9). V Zahejevo hišo je od tistega dne vstopilo veselje, mir, odrešenje, vstopil je Jezus!“
Papež Frančišek je zagotovil, da ne obstoja noben poklic in ne družbeni položaj, noben greh ali zločin kakršne koli vrste, ki bi človeka lahko izbrisal in Božjega spomina in iz Božjega srca tudi enega samega njegovega otroka. Bog se nas vedno, prav vedno spominja in nikoli ne pozabi nikogar, ki ga je ustvaril. On je Oče, ki vedno budno in ljubeče čaka, da bo v sinovem srcu zagledal vnovično željo vrnitve domov. In ko odkrije to, četudi samo bežno željo, ki je pogosto skoraj nezavedna, se človeku takoj približa in mu s svojim odpuščanjem olajša pot spreobrnjenja in vrnitve, je zagotovil sveti oče.
Ob koncu je spodbudil, naj se tudi mi pustimo Jezusu poklicati po imenu. V globini srca prisluhnimo njegovemu glasu, ki nam pravi: „Danes moram ostati v tvoji hiši“, kar pomeni v tvojem življenju. Sprejmimo ga z veseljem, saj nas on lahko spremeni, lahko naše kamnito srce preobrazi v meseno, lahko nas osvobodi sebičnosti in naredi naše življenje za dar ljubezni. „Jezus to lahko naredi! Dovoli mu, da se ozre nate!“ je svoj opoldanski nagovor pred molitvijo angelovega čaščenja sklenil papež Frančišek.
