Nadškof Müller o obhajilu ločenim in znova poročenim
Cerkev po svetu | 24.10.2013, 11:15 Marta Jerebič
Prefekt Kongregacije za nauk vere nadškof Gerhard Ludwig Müller je v daljši izjavi, objavljeni v L’Osservatore Romanu, potrdil nauk Cerkve, da ločeni in znova poročeni katoličani ne smejo prejemati obhajila. Po napovedi, da bo prihodnje leto izredna škofovska sinoda, ki bo obravnavala pastoralno oskrbo družine, so se namreč pojavila ugibanja, ali bo sinoda spremenila pravilo Cerkve glede tega vprašanja. Toda v izjavi, objavljeni v torek, je nadškof Müller dejal, da se nauk Cerkve ne podreja spremembam.
Nadškof Müller na začetku svoje izjave ugotavlja, da je število ločenih in znova poročenih katoličanov čedalje večje, zato mora skrb zanje postati prednostna naloga. Ob tem poudarja, da se pastorala na tem področju ne sme omejiti na vprašanje prejemanja evharistije. Nadškof Müller vztraja pri tem, da je treba skrb za ločene in znova poročene katoličane 'preučevati v skladu s katoliškim naukom o zakonski zvezi'.
Cerkev jasno in dosledno uči, da je vez krščanskega zakona nerazvezljiva. Pri preiskovanju tega vprašanja v luči Svetega pisma in izročila nadškof pojasnjuje, da če zakona cerkveno sodišče ni izničilo, so ločeni in znova poročeni katoličani dolžni, da se vzdržijo obhajila. Edina izjema, ki jo dovoljuje pastoralna praksa, je, če se druga zveza ne more končati (morda zaradi otrok) in se partnerja obvežeta, da bosta živela kot brat in sestra.
Nadškof Müller je izrecno zavrnil predlog, da naj se ločeni in znova poročeni katoličani sami odločijo, ali naj prejmejo obhajilo. Ta argument, je pripomnil, 'osnovan na problematičnem pojmovanju 'vesti', je zavrnil že dokument Kongregacije za nauk vere leta 1994'. Podobno je zavrnil prakso pravoslavnih cerkva, ki v nekaterih primerih dovoljujejo ločitev.
'Če zakonu vzamemo cerkveni značaj ali gledamo nanj kot čisto naravno stvarnost, zatemnimo njegov zakramentalni značaj,' je zapisal nadškof. Ponudil pa je argument, ki ga bo najverjetneje obravnavala sinoda leta 2014. Ta pravi, da veliko kristjanov ne vstopa v veljaven zakon. Pojasnil je, da današnja miselnost na veliko nasprotuje krščanskemu pojmovanju zakona glede na njegovo nerazvezljivost in odprtost za otroke. Ker ima to vpliv na veliko kristjanov, so verjetno danes poroke pogosteje neveljavne kot poprej. Zato je ugotavljanje veljavnosti zakona pomembna in lahko pomaga pri reševanju problemov.