Papež o apostolskosti Cerkve
Svet | 16.10.2013, 11:34 Marjana Debevec
Papež Frančišek je dopoldne nadaljeval z razlago odlomka iz veroizpovedi, ki pravi: Verujem v sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Tokrat se je osredotočil na izraz apostolska, ki izraža globoko vez med Cerkvijo in majhno skupino apostolov. Gre za Jezusove poslance, ki jih je On izbral, poklical in poslal, da bi nadaljevali Njegovo delo, ki je moliti in oznanjati evangelij.
Apostoli so se v prvih časih Cerkve posvetili le molitvi in oznanjevanju evangeliju, je dejal papež Frančišek nato postavil vprašanje, ali škofje, nasledniki apostolov, danes res predvsem molijo in oznanjajo evangelij? „Vsi mi, če želimo biti apostoli, se moramo vprašati: ali molim za odrešenje sveta ali oznanjam evangelij?“, je zbrane nagovoril sveti oče.
Zatem je izpostavil tri vidike apostolskega poslanstva Cerkve. Slednja je apostolska, ker temelji na pridiganju in molitvi apostolov, na oblasti, ki jim jo je podelil sam Kristus. Sveti Pavel kristjane primerja z živimi kamni, ki oblikujejo stavbo Cerkve; ta stavba ima svoje temelje na apostolih; skala, ki vse podpira, pa je Jezus. „Brez Jezusa Cerkev ne obstaja! Jezus je temelj Cerkve!“, je zatrdil papež. Apostoli so živeli z Jezusom, doživeli so njegovo smrt in vstajenje. „Naša vera zato ne temelji na neki filozofiji ali ideji, ampak v Kristusu.“ Cerkev je po papeževih besedah kot rastlina, ki je skozi stoletja rasla, se razvijala in prinašala sadove, njene korenine pa so trdno zasidrane v Njem. „On je živ! On je danes med nami! On sliši, kar mu povemo! On je v naših srcih! In to je lepota Cerkve“, je zatrdil papež. Cerkev kljub preizkušnjam in šibkostim ohranja in prenaša vse, kar so slišali in doživeli apostoli. "Ali kdaj pomislimo, da nam Cerkev daje gotovost, da je to, kar verjamemo, res tisto, kar je oznanjal Kristus?“, se je vprašal sveti oče.
Cerkev je po njegovih besedah apostolska tudi zato, ker je poslana prinašati evangelij vsemu svetu. Zato je zbrane povabil, naj se vprašajo, ali so misijonarji z besedo in predvsem s pričevanjem. „Ali pa smo kristjani ostali zaprti v naših srcih in v naših cerkvah? Smo kristjani le z besedo, ki živijo kot pogani? Kakšen kristjan sem? Ali zares pričujem?“. Cerkev, ki se zapre sama vase in v preteklost namreč po papeževih besedah izda lastno istovetnost.
