Mučenec Miroslav Bulešić in Slovenci
Slovenija | 23.09.2013, 13:21 Tone Gorjup
Pred sobotno beatifikacijo mučenca Miroslava Bulešića v puljski areni je prav, da se ustavimo tudi pri slovenskih duhovnikih, ki so z njim doživljali „krvavo birmo“ v Lanišču. To so apostolski administrator v Pazinu monsinjor Jakob Ukmar, župnik v Lanišču Štefan Cek in na nek način župnijski upravitelj v sosednjih Munah Alojz Kristan.
Alojz Kristan, rojen v župnji Jelšane, je bil po vojni kaplan v Hrušici, upravljal pa je tudi župniji Golac in Mune. V slednji je pripravljal otroke, da bi šli lahko k birmi v sosednjo župnijo Lanišče. Večer pred Marijinim vnebovzetjem je maševal v Munah in zatem na poti v Golac brez sledu izginil. V letopisu ljubljanske nadškofije lahko preberemo, da so ga 14. avgusta 1947 na poti med Munami in Vodicami ubili neznanci. Reška nadškofija ga je uvrstile med pričevalce za vero 20. stoletja.
Po velikem šmarnu 1947 je prišel v Istro Jakob Ukmar, da bi namesto tržaškega škofa Antonia Santina podelil zakrament sv. birme v več kot tridesetih župnijah. Ukmar je bil tik pred tem tajno imenovan za apostolskega administratorja v Pazinu, kjer je imel prvo birmo. V Lanišču je bila napovedna za 24. avgust. Dan pred tem je Ukmar, ki ga je po župnijah spremljal podravnatelj in profesor v pázinskem malem semenišču Miroslav Bulešić, birmal v Buzetu. Ko se je slovesnost začela, so v cerkev vdrli aktivisti in nahujskana množica ter iz cerkve nagnali birmance in botre. Župnik v Lanišču Štefan Cek, doma iz Hrušice, je zaradi zapleta v Buzetu, birmo prestavil za eno uro. Tako se je birma v Lanišču vsaj na začetku odvijala brez zapletov, ker so ljudske množice cerkev obkolile šele proti koncu. Pozneje je skupina razgrajačev vdrla v župnišče, kamor so se po birmi umaknili duhovniki. Ukmarja so pretepli in pustili, da je nezavesten obležal. Bulešića so do smrti zabodli, domačega župnika Ceka pa so nameravali obesiti, a se jim je skril. Pozneje je bil kot narodni izdajalec in glavni krivec za dogodke v Lanišču šest let zaprt.
Mučenec Miroslav Bulešić je bil s Slovenci povezan že v času študija, saj je bil gojenec malega semenišča v Kopru. Tudi pri postopku za njegovo beatifikacijo, ki se je na škofijski ravni prvič začel leta 1956 in zatem nadaljeval v jubilejnem letu 2000, so sodelovali Slovenci. Škof Santin je že leta 1957 v Rim poslal pričevanje Jakoba Ukmarja, ki so ga skupaj z drugimi dokumenti upoštevali tudi pri nadaljevanju procesa. Tako bo slovesnost v puljski areni na nek način tudi spomin na božjega služabnika Ukmarja; zanj se na Kongregaciji za svetnike nadaljuje postopek za beatifikacijo.
Priprave na beatifikacijo Miroslava Bzlešića
Miroslava Bulešića bo za blaženega razglasil kardinal Ángelo Amáto, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Slovesnost bo potekala v soboto, 28. septembra, v Puli. V poreško puljski škofiji se na slovesnost pripravljajo s številnimi dogodki, s katerimi želijo vernikom približati novega blaženega. Minuli konec tedna je v Bulešićevi rojstni župniji Svetvinčenat potekala tridnevnica „na grobu duhovnika mučenca“. Bulešića so pokopali v Lanišču, kjer so ga umorili, vendar so njegovi domači enajst let po njegovi smrti dobili dovoljenje, da ga pokopljejo v domači župniji. Tridnevnico, v kateri so razmišljali o njegovi odločitvi za duhovništvo, kratki službi v tem poklicu in zvestobi do konca, so sklenili včeraj.
Že 16. septembra so na teološki fakulteti na Reki pripravili znanstveni simpozij z naslovom „Krajevna cerkev v času Bulešića in danes“, ki so se ga udeležili duhovniki ter redovniki in redovnice reške metropolije. V pripravi na beatifikacijo po župnijah škofije roma tako imenovan Bulešićev križ, ki ga je dal narediti v letu pred svojo smrtjo za spokorno procesijo v župniji Kanfanar. Tradicionalno peš romanje mladih iz istrskih župnij na Trsat, ki potekal v dneh pred malim šmarnom, so letos povezali z bližnjo beatifikacijo Miroslava Bulešića. Katehetski dan v poreško puljski škofiji tik pred začetkom šolskega leta je prav tako minil v znamenju mučenca Bulešića. Zanimiva so bila zlasti pričevanja nekaterih birmancev, ki so ta zakrament prejeli 24. avgusta 1947 pri „krvavi birmi“ v Lanišču. Ob obletnici njegove smrti pa so v Lanišču potekali Dnevi mučeništva Miroslava Bulešića. Ob tej priložnosti so predstavili film z naslovom „Moje maščevanje je odpuščanje“. Medtem se v Puli pripravljajo na sobotno slovesnost. Arena, ki je bila namenjena igram in v kateri so umirali mučenci, bo tokrat prizorišče posebnega dogodka v svoji tisočletni zgodovini, saj bo v njej za blaženega razglašen mučenec 20. stoletja.
