Pregled dogodkov od petka, 20. 9. do petka 27.9.

| 29.09.2013, 14:40 Marjana Debevec

Teden, ki je za nami, je zaznamovala predstavitev predloga proračuna za leti 2013 in 2014. Če je premierka Alenka Bratušek optimistična, pa so ekonomisti bolj skeptični. V Cerkvi na Slovenskem smo pretekli konec tedna obhajali Slomškovo nedeljo, mladi pa so zbrali na že 32. festivalu v Stični. Za nami je tudi eurobasket. Slovenci smo lahko z izkupičkom, ne le zaradi petega mesta naše reprezentanc, zelo zadovoljni.

POLITIKA

Predsednica vlade Alenka Bratušek je ob predstavitvi doseženih rezultatov v prvi polovici leta vodenja vlade izrazila zadovoljstvo s stabilizacijo razmer v državi in koalicijskim dogovorom o spremembah proračuna za 2014. Po njenem prepričanju ima Slovenija dovolj denarja za financiranje vseh letošnjih obveznosti, zato so špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM nepotrebne.

In kakšen je predlog proračuna za leti 2013 in 2014? Vlada v njem načrtuje 8,63 milijarde evrov prihodkov, kar je 221 milijonov evrov več kot v zdaj veljavnem proračunu, in sicer skoraj v celoti na račun načrtovane uvedbe davka na nepremičnine. Odhodki se bodo povečali za 324 milijonov evrov na 9,64 milijarde evrov, primanjkljaj pa se bo zvišal za skoraj 103 milijone evrov na 1,01 milijarde evrov.

Čeprav je premierka optimistična glede prihodnosti, pa so nekateri ekonomisti bolj skeptični. Matej Lahovnik meni, da je proračun napihnjen na prihodkovni strani. „S tem je vlada dosegla, da je proračunski primanjkljaj manjši, kot bo dejansko nastal,“ pojasnjuje sogovornik in dodaja, da so načrti glede pobiranja davkov preveč optimistični. Lahovnik vidi problem tudi v varčevalnih rezih, saj meni, da so izdatke krčili tam, kjer se jim ne bo moč izogniti. Kot primer navaja izdatke za odpravo posledic suše in poplav.

Zato se mu zastavlja vprašanje, če se bomo lahko s takšno ekonomsko politiko izognili prošnji za finančno pomoč. Lahovnik sicer vidi alternative za reševanje finančnih težav države v racionalnejšem gospodarjenju z državnim premoženjem. Kritičen pa je predvsem glede načina reševanja bank, posebej zasebnih, in nadaljnjega zadolževanja. „Trditev vlade, da je uspeh to, da smo se uspeli pred kratkim zadolžiti, je paradoksalna. Mogoče je to uspeh, vendar na koncu vidimo, koliko nas zadolževanje stane z vidika obresti, ki jih plačujemo kot država.“ Kot pojasnjuje Lahovnik, bo cena zadolževanja zelo visoka, plačali pa jo bodo ljudje.

Vlada namerava sicer predlog proračuna sprejeti v ponedeljek, saj ga mora najpozneje do 1. oktobra poslati v parlamentarno obravnavo. Premierka Alenka Bratušek pa je v pogovoru za TV Slovenija napovedala, da bo na sprejem proračuna za leto 2014 vezala zaupnico. Opozicija njeno napoved razume kot utrjevanje premierkinega položaja oziroma discipliniranje koalicije.

Po ponedeljkovem sestanku med predstavniki avtoprevoznikov, obrtnikov in podjetnikov ter kmetov pri predsednici vlade Alenki Bratušek, so udeleženi redkobesedni. Osrednja tema pogovorov je bil predlog davka na nepremičnine in podražitev cestnin pa tudi subvencije za nakup ekoloških vozil in način vračila CO2 takse. Glede na sklepe sestanka, se bodo pogovori nadaljevali v obliki dialoga s pristojnimi ministri. Obrtniki in kmetje pa so napovedali da bodo, v kolikor ne bodo dosegli soglasja z vlado, sledili protesti.

Zbor za republiko je začel z intenzivno kampanjo obveščanja Evropske unije o razmerah v državi. Na novinarski konferenci so člani zbora opozorili predvsem na ravnanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije Gorana Klemenčiča. Ta naj bi zlorabil položaj, zato bi moral odstopiti.

Kaj je v ozadju zgodbe? Zbor za republiko je po objavi poročila protikorupcijske komisije glede premoženjskega stanja predsednikov političnih strank organiziral vrsto javnih tribun, na katerih so svoja stališča podali predstavniki zbora. Zaradi izjav, izrečenih na teh tribunah, je protikorupcijska komisija podala več predlogov za pregon. Med ovadenimi sta tudi France Cukjati in Bernard Brščič, ki sta pojasnila kontekst izrečenih besed.

Brščič je pojasnil, da naj bi bil inkriminiran njegov nastop na tribuni zbora v Ribnici 4. februarja. Člane protikorupcijske komisije je po njegovem mnenju verjetno zmotilo, da je umestitev tega državnega organa z vidika ustavnopravne ureditve označil za problematično, saj izdaja načelna mnenja, ki nimajo pravnih, ampak politične posledice. Brščič je poudaril, da v svojem nastopu na tribuni niti za trenutek ni zdrsnil v osebno obračunavanje. "Leta 2013 smo priče verbalnemu deliktu. Gre za nezaslišano zlorabo ustanove v politične namene," je dejal Brščič.

Tudi nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti v ravnanju predsednika protikorupcijske komisije Klemenčiča prepoznava istovetenje s totalitarnimi idejami.

Za sklep prvega dela pregleda slovenskih dogodkov od petka do petka povejmo še to, da se je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel v tem tednu mudila pri slovenski skupnosti na Hrvaškem, ki šteje okrog 10.000 pripadnikov. Srečala se je s slovenskimi predstavniki v več hrvaških regijah, kjer so jo seznanili z dejavnostmi tamkajšnjih slovenskih kulturnih društev.

CERKEV

Pretekli konec tedna sta Cerkev na Slovenskem zaznamovala dva velika dogodka. V torek smo obhajali god bl. škofa Antona Martina Slomška. Osrednja slovesnost je potekala v Novi Cerkvi pri Vojniku, kjer je bil bl. Slomšek kaplan. Somaševanje je vodil apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz, pridigal pa je celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek. Spomnil je, da so slovenski škofje januarja lani bl. škofa Antona Martina Slomška razglasili za zavetnika nove evangelizacije, saj je že v svojem času »tenkočutno zaznal zametke mišljenja in načina življenja, ki jih je širila tedanja porajajoča se brezbožna in liberalistična miselnost. Slomšek je že takrat uvidel, kar danes na vsakem koraku oznanja papež Frančišek, da mora Cerkev svoje odrešenjsko poslanstvo širiti tudi onkraj izhojenih poti običajnega oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti.«

Škof Lipovšek se je dotaknil tudi aktualnih razmer v mariborski nadškofiji in dejal, da »Slomšek moli in prosi za nas, da bi se to žalostno dogajanje ob finančnem polomu in odhodu dveh nadškofov spremenilo v »milostni trenutek«, v obžalovanje in kesanje nad storjenimi grehi in spreobrnjenje k večji zvestobi Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju v vsem, tudi v odnosu do materialnih dobrin. Zdi se, da so prvi sadovi že vidni. Mariborska nadškofija ima letos pet novih bogoslovcev - toliko jih že dolgo časa ni imela.« Slovesno je bilo v torek, na god bl. Slomška na Ponikvi in v Mariboru, kjer je sveto mašo daroval škof Stanislav Lipovšek.

V Stični se je preteklo soboto na 32. festivalu Stična mladih z geslom »Pojdite in naredite vse narode za moje učence« zbralo več kot 6000 udeležencev. Somaševanje je vodil predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan, pridigal pa je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ta je uvodoma spomnil na svoje srečanje s svetim očetom na svetovnem dnevu mladih v Braziliji, ko je papež Frančišek blagoslovil Slovenijo in vse mlade, nato pa poudaril, da Božja ljubezen nikogar ne izključuje in da je hrepenenje po Bogu položeno v prav vsakega človeka.

Dopoldanski program je bil posebno izbran za dijake na festivalu mladostne vere in študente ter mlade v poklicih, kjer so lahko prisluhnili tudi nagovoru škofa Stanislava Lipovška. Sledile so delavnice, predstavitve na stojnicah, nogometni turnir, ves dan pa je v opatovi kapeli potekala molitev pred Najsvetejšim in spovedovanje.

Množica mladih v Stični je dokazala, da se je mogoče zabavati tudi brez alkohola. Festival Stična je bil namreč bogat z mladimi, ki osebno verjamejo v Jezusa Kristusa in ga želijo spoznati.

19. septembra je v Celju umrl izseljenski duhovnik dr. Janez Zdešar. Rodil se je 19. maja 1926 v Ljubljani. Jeseni leta 1943 je vstopil med domobrance, po vojni pa doživel vrnitev s Koroškega v teharsko taborišče. Od tam je uspel 21. junija 1945 pobegniti v skupini enajstih domobrancev. Rešili so se le štirje. Po nekajmesečnem skrivanju v Ljubljani je oktobra 1945 pobegnil v Avstrijo, kjer je v taborišču Lienz leta 1946 z maturo končal begunsko klasično gimnazijo. Jeseni je odšel v Briksen, kjer je bilo ljubljansko bogoslovje, od tam pa novembra v Rim, kjer je bil posvečen v duhovnika 10. oktobra 1952. Dolga leta je opravljal službo izseljenskega duhovnika med zdomci v Nemčiji. Kot večkratni predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov je bil odgovoren tudi za slovensko pastoralo po Evropi. Leta 1993 se je upokojil.

Janez Zdešar je oktobra leta 1946 zapisal spomine na težke dni, ki jih je kot ujetnik preživel v uničevalnem koncentracijskem taborišču Teharje. Spomini na beg so se ohranili kot po čudežu, po tem, ko so prepotovali dobršen del sveta. Avtor jih je konec oktobra 1946 v Brixnu zaupal duhovniku Janezu Kraljiču, ki je odhajal v ZDA. »Izgubljeni« so bili do leta 1990, ko so jih odkrili v Kaliforniji. Knjižica Spomini na težke dni, je prvič izšla leta 1990 in od takrat doživela več ponatisov, Zdešar pa je večkrat spregovoril tudi na našem radiu.

Pogreb pokojnika je bil v torek, na god blaženega Antona Martina Slomška, na ljubljanskih Žalah.

DRUŽBA

Za nami je peti Socialni teden, ki ga je pripravila Socialna akademija. Z njim želijo spodbujati družbeno odgovornost in aktivno državljanstvo posameznikov, krepiti slovensko civilno družbo ter prispevati k razmišljanju o izzivih, ki Slovenijo, Evropsko unijo in svet čakajo v prihodnosti. Socialni teden je letos povezal kar 67 dogodkov, ki so potekali po vsej Sloveniji. Sklenili so ga s seminarjem, ki je v petek in včeraj potekal v Frančiškanskem samostanu v Nazarjah. Preko šestih okroglih miz, diskusij in predavanj so poskušali odgovoriti na vprašanje Kako obrniti trende v Sloveniji? O namenu tedna pa več Mojca Perat iz Socialne akademije: „Socialni teden spreminja miselnost v naših glavah. Odpira prostor dialogu v majhnih skupinah in spodbuja kritično refleksijo na temelju vrednot družbenega nauka Cerkve. Te sicer načelno sprejema večina prebivalstva, v praksi pa se ne ravnamo po njih. Družbeni nauk Cerkve ponuja trdne odgovore na izzive današnjega časa: odnosi med ljudmi so pomembnejši od kapitala, človek ima odgovornost do skupnosti in skupnost do posameznika – človeka.“ Povejmo še to, da je prvi socialni teden potekal leta 2009. Od takrat vsako leto zajame več ljudi in dogodkov.

Celjska Mohorjeva družba je izdala novo knjigo o papežu Frančišku z naslovom Jorge Bergoglio se pogovarja s Francesco Ambrogetti in Sergiom Rurinom. V njej takrat še kardinal Bergoglio odgovarja na vprašanja o svojem življenje in izzivi vere za sodobni čas.

ŠPORT:

Evropsko prvenstvo v košarki je za nami. Velika zmagovalka je reprezentanca Francije, z izkupičkom pa smo lahko zadovoljni tudi Slovenci – tako s petim mestom naše reprezentance, kot tudi z organizacijo in promocijo naše države. Prav tako pa so se Slovenci uvrstili tudi na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Španiji. Še en velik uspeh je dosegel Goran Dragić, ki je postal drugi Slovenec v samostojni državi, ki je bil izbran v najboljšo peterko eurobasketa. Pred njim je to uspelo le Erazmu Lorbku na Poljskem pred štirimi leti.

Na enajstih tekmah je Dragić v povprečju na parketu prebil dobrih 24 minut in dosegal 15,8 točke, kar je četrto najboljše povprečje na tem prvenstvu.

Košarka je povezala Slovence, po mnenju ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, pa smo dokazali tudi, da lahko kljub svoji majhnosti organiziramo največja športna tekmovanja. Ob koncu prvenstva je Pikalo poudaril, da je Slovenija v času eurobasketa živela in dihala s svojo reprezentanco, ljudje pa so kljub težki ekonomski situaciji misli preusmerili na nekaj pozitivnega. Čestitke o odlični organizaciji prihajajo z vsem strani. Da je bilo prvenstvo tudi dobra promocija za državo, meni predsednik Košarkaške zveze Roman Volčič.

In še nekaj številk. Devetdeset tekem evropskega prvenstva si je ogledalo 330.000 gledalcev ali v povprečju 3700 na tekmo. Prodanih je bilo 182.000 vstopnic, kar je dobrih 27 odstotkov več od pričakovanj. Slovenijo je v času prvenstva obiskalo 55.000 gostov, zabeleženih je bilo 20.000 nočitev uradnih oseb in 10.000 nočitev predstavnikov medijev. Teh je bilo akreditiranih 1300 iz 40 držav, televizijski prenosi pa so šli v 167 držav. Organizacija prvenstva brez vložkov v infrastrukturo je stala deset milijonov evrov.