Pastoralno načrtovanje približno na polovici dela

Cerkev na Slovenskem | 01.09.2013, 07:19 Marta Jerebič

Začenja se novo šolsko in veroučno, pa tudi pastoralno leto, ki bo še naprej namenjeno pastoralnemu načrtovanju. Kot je v pogovoru za naš radio povedal p. Branko Cestnik, je sedaj pastoralno načrtovanje na nacionalni ravni končano. Leto, ki je za nami, je bilo namenjeno temu, da se župnije, skupine in redovne skupnosti spoznajo z načrtom, ga berejo in študirajo. Delo je tako približno na polovici.

Skupnosti, ki so doslej študirale pastoralni načrt, naj bi se v naslednjih dveh letih posvetile pisanju svojih načrtov. Glavni protagonisti so sedaj župnije, je povedal p. Branko Cestnik in spregovoril o izzivih, s katerimi se srečujejo pri tem. »Glavni izziv je ta, da naj bi ljudje sploh osvojili, kaj to načrtovanje je. Ljudje imajo predsodke, kot da se gremo zdaj nekatere tehnike načrtovanja. Načrtovanje ni nič drugega kot pogovor o prihodnosti.«

Drugi izzivi pa so seveda tisti, ki so zapisani v samem dokumentu Pridite in poglejte, med prvimi poživitev osebne vere. »Vsak kristjan se mora pri sebi – preden gre v občestveno načrtovanje – vprašati, koliko še verujem v Boga. Vedno bolj se namreč zavedamo, da kriza, ki jo doživljamo, ni toliko pastoralna kriza v smislu, da imamo zastarele pastoralne modele, da se župniki ne znajdemo ...Ampak je dejansko religiozna kriza. Ljudje izgubljamo stik z Bogom. To je tisto jedro načrta, kjer poskušamo spodbuditi k osebni veri. Če bi si v prvem letu vsak zadal, da bo več molil, da bo spoznaval Boga prek Svetega pisma, da bo to delil s svojimi brati v skupnosti - če si to zastavimo, je narejeno več kot pol načrta.«

Prva skupina, ki bi morala brati in pripraviti načrt je župnijski pastoralni svet, sicer pa p. Cestnik meni, da se lahko v župniji ustanovi tudi skupina, posvečena pastoralnemu načrtovanju. Posamezne škofije naj bi pisanju načrta namenile od enega do dve leti. »Zaenkrat je tako, da je ljubljanska nadškofija nastavila tempo za dve leti, da se dve leti piše načrt. Kakšna druga škofija pa bo mogoče to nastavila za eno leto. Ampak recimo že celjska škofija je potem prevzela model od ljubljanske, tako da se bo tudi v celjski tudi tako delalo, da se bodo načrti pisali dve leti – kot rečeno – na ravni škofij in župnij.«

Teh župnijskih načrtov naj bi se potem držali približno 5 let. »Potem pa bi bilo eno tako preverjanje in to preverjanje se lahko naredi tudi na nacionalni ravni. Na nacionalni ravni se lahko naredi tudi naslednja etapa načrtovanja – nov krovni dokument. To so razne opcije, ki so možne,« je še povedal p. Branko Cestnik.