Slovesnost v Kobaridu
VIDEO in FOTO: V Kobaridu slovesnost ob nedavnem dnevu spomina na žrtve totalitarizmov
Slovenija
Kobarid je bil prizorišče letošnje slovesnosti ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Uvod vanjo je bil mednarodni znanstveni posvet na temo fašizma in protifašizma na Primorskem.
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga zaznamujemo 23. avgusta, je bil v slovenskem prostoru letos vezan na Kobarid. Pri izbiri tega kraja so po besedah direktorice Študijskega centra za narodno spravo Andreje Valič Zver pretehtale tri stvari: "Preboj pri Kobaridu v prvi svetovni vojni, 75. obletnica poskusa atentata na Mussolinija v Kobaridu in 70. obletnica kapitulacije fašistične Italije leta 1943." To so namreč tudi dejstva, da je Kobarid v zavesti mnogih kraj spomina. Pri organizaciji letošnje prireditve so zato sodelovali tudi občina Kobarid, Študijski krožek Anton Gregorčič in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Iz slednjega prihaja tudi tokratni slavnostni govornik stoletnik pisatelj Boris Pahor. Na prireditvi je bila krstno izvedena kantata skladatelja Avgusta Ipavca z naslovom Skrivnost rož v gorah v izvedbi zborov iz Posočja.
V Kobaridu so se že pred spominsko slovesnostjo zbrali tisti, ki se na različne načine ukvarjajo z zgodovino fašizma in uporom proti njemu, predvsem na Primorskem. Predavatelji in tudi ostali udeleženci simpozija so prišli z obeh strani meje. Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo je povedal, da so k sodelovanju povabili priznane strokovnjake in zgodovinarje, ki se ukvarjajo z raziskovanjem tega obdobja med letoma 1920 in 1943. Z obiskom znanstvenega posveta so bili zadovoljni, saj se je zbralo približno 60 ljudi. V znanstvenih referatih so se dotaknili pojava iredentizma po združitvi Italije, italijanske okupacije Posočja med prvo svetovno vojno in takratnih civilnih žrtev vojne, registra pojavov in žrtev totalitarizma s poudarkom na fašizmu, delovanja fašističnih represivnih organov v Julijski krajini med obema vojnama in protifašističnim narodno-obrambnim organizacijam. Posebne pozornosti pa je bilo po Podbersičevih besedah deležno predavanje podpredsednika Inštituta za socialno in versko zgodovino iz Gorice Ferruccia Tassina o fašističnih koncentracijskih taboriščih.
Nekateri dogodki ob evropskem dnevu spomina so se zvrstili že prej
23. avgusta je bila v ljubljanski stolnici sveta maša, ki jo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz. V svojem nagovoru je med drugim dejal: "V človeški zgodovini totalitarni sistemi niso uspeli, ker so zanikali obstoj Boga in so ga skušali nadomestiti s svojo ideologijo in pravili."
V duhu dneva spomina na totalitarne režime so potekale tudi dvodnevne slovesnosti v Rovtah ob 20. obletnice postavitve farne spominske plošče. "Dvajseto stoletje v Evropi je rodilo dva velika zla. Nacionalsocializem in komunizem. Na stotine milijonov ljudi je trpelo zaradi obeh. Slovenski človek je močno trpel zaradi obeh, še prej pa so naši primorski rojaki izkusili jarem fašizma," je poudaril govornik na tamkajšnji sklepni slovesnosti Janez Janša. Govoril je o sorodnosti, prepletanju in sodelovanju teh režimov. Glede na zlo, ki so ga ti režimi prinašali človeštvu, je bil po Janševem mnenju odgovor na to povsem razumljiv. "Odpor kateremukoli zlu je bil in je legitimen. Spoštujemo vse, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu in komunizmu."
Sicer pri nas praznovanje tega dne še ostaja priložnost za delitve, ki jih je v naš narod globoko zarezala zadnja svetovna vojna z revolucijo. Tudi zato so bili Kobarid s svojo zgodovino, simpozij o fašizmu in tržaški pisatelj Pahor kot glavni govornik dobra izbira za letošnje praznovanje.
