FOTO in VIDEO: Potep v zeleni kras
Slovenija | 09.07.2013, 13:06 Blaž Lesnik
V torek, 9. julija, smo se z lokalno turistično vodnico Alenko Veber iz Zavoda Rihtarjeva domačija odpravili na potep po Notranjsko-kraški regiji. S terena smo se večkrat oglasili v živo in nastali so posnetki, ki jih lahko poslušate v našem audio arhivu. Kratek pregled oglašanj pa sledi v nadaljevanju članka.
9.25 - Oglašanje pred vstopom v Križno jamo:
Dobro jim je Alenki, Blažu in Izidorju, terenski ekipi, ki spoznava notranjsko kraško regijo, trenutno so pri ogledu svetovno znane kraške jame, z imenom Križna jama. Njena posebnost so podzemna jezera s sigastimi pregradami in najdišče kosti jamskih medvedov. Jama odvaja vodo iz južnega roba Bloške planote proti vzhodnemu obrobju Cerkniškega polja. Za začetni del jame so značilne velike dvorane. Drugi rovi so ponekod prekinjeni s sigastimi čoki ali pa skalami, ponvicami in manjšimi kapniki. Že po nekaj sto metrih v jami ni več svetlobe in obiskovalci nadaljujejo raziskovanje s pomočjo ročnih svetilk. Glavni rov se nadaljuje skozi Veliko dvorano proti kapniku Čimborasu, kjer si lahko obiskovalci ogledajo izjemno zanimivost - razstavljene kosti jamskih medvedov, ki pritegnejo tako s svojo velikostjo kot tudi številčnostjo.
10.40 - Marica Marolt o doživetjih
V času obiska terenske ekipe (Alenke, Izidorja in Blaža) Križne jame, nas je poklicala poslušalka iz Blok, ki je rojena v vasi pod Snežnikom. Marica Marolt je o ljudeh v teh krajih napisala tudi knjigo, ki je leta 2006 izšla pri založbi Družina z naslovom "Ljudje pod Snežnikom". O svojih doživetjih v Križni jami je pripovedovala: "V mladih letih sem z bratom in jamarjema odšla v jamo za raziskovalno nalogo. Zgodilo se je, da smo se po nesreči prevrnili iz gumijastih čolnov. Si morete misliti, da smo se kopali v tako mrzli vodi?" Dogodivščina gospe Marice je posebno doživetje, iz časov, ko svet podzemlja še ni bil tako poznan. Bila je torej priča pionirskega spoznavanja danes svetovno znane kraške jame. Po podzemnih jezerih Križne jame se danes popeljemo v spremstvu spretnih in izkušenih vodnikov. Poslušalki pa hvala za njen opis posebnega koščka naše domovine, ki jo občudujejo tudi ljubitelji in strokovnjaki podzemnega sveta iz vseh koncev našega planeta.
13.40 - Oglašanje iz Snežniškega gradu:
Med grajske zidove so zašli kolegi. Preplet neokrnjene narave in zgodovine. Romantični grad Snežnik na Notranjskem je po obnovi leta 2008 edini v Sloveniji z ohranjeno pristno opremo in znova odprt za javnost. Sprehod skozi štiri grajske etaže nam pričara vzdušje izpred sto in več let, saj so grajske sobe, saloni in spalnice knezov Hermana in Ulrika, pa kneginje Ane, še vedno opremljene z opremo iz druge polovice 19. stoletja. Stene krasijo družinski portreti, stare fotografije in grafike. Posebnost je soba v egipčanskem slogu iz začetka 20. stoletja.
Beli grad, ki se tiho zrcali v izvirski vodi ribnika z racami mlakaricami, kleni in potočnimi postrvmi, je obdan z velikim parkom z drevoredi in jasami. Okolica je očarljiva v vseh letnih časih, tudi pozimi, ko se nad zaledenele travnike spustijo skrivnostne meglice. Mimo gradu sta speljani evropska pešpot E6 in pohodniška Krpanova pot. Pokrajina vabi h kolesarjenju in ježi. Idealno izhodišče za izlete po prelepem kraškem svetu. Od tod se širijo gozdovi na jug vse do slikovite soimenjakinje, gore Snežnik blizu hrvaške meje in na vzhod, kjer se s kočevskimi gozdovi zlivajo v enega zadnjih velikih evropskih gozdnih kompleksov. Enkratno naravno okolje je dom raznovrstnim rastlinam in živalim, medvedom, divjim prašičem, volkovom in risom, pa pticam, mali divjadi, srnjadi in jelenjadi.
Na harmoniko je sredi grajskih prostranih soban v živo igral Domen Šraj. Posebnosti gradu in predvsem pohištveno zbirko pa je opisala Majda Obreza Špeh.
Kljub temu pa smo se prepričali, da drži rek, da je Babno polje mrzel kraj toplih ljudi. Ogledali smo si Rihtarjevo domačijo, ki jo vodi Alenka Veber in kjer živi njena mama, živahna gospa Frančiška Veber, ki nas je gostoljubno sprejela.
16.25h - oglašanje izpred TIC-a v Ložu. Loška dolina - prikrita v objemu mogočnih notranjskih gozdov, skriva številne lepote in skrivnosti, ki so jih v tisočletjih izoblikovale kraške vode, mrzli zimski vetrovi iz zasneženaga Snežnika ter nenazadnje marljive in pridne roke domačinov, ki se že stoletja prilagajajo trdim zakonitostim narave teh krajev.
Ob zaključku dneva smo pokukali še prek Javornikov, z gozdom pokritim nižjim severnim delom kraške planote pod Snežnikom med Pivko in Cerkniškim jezerom, ki se razprostirajo v višini med 600 do 1200 m nm. Ta najobsežnejši del Dinarskega krasa v Sloveniji je širok 5 do 15 km in v dolg do 20 km od Postojnskih vrat in Malega Javornika (1219 mnm) do Mašuna in Leskove doline.
Pot smo končali na Šobčevi domačiji, ki že stoletja piše svoje zgodbe, v kamnoseški vasi Kal pri Pivki. Nekdaj tovorniška, furmanska in kontrabantarska postojanka, danes ponuja svojim obiskovalcem nepozaben izlet v preteklost. Brezčasno gostoljubje sta nam pričarala gospodarja zakonca Marijan in Anka Tiselj in z veseljem ga delita z vsemi, ki želite za trenutek ustaviti svoje hitenje in pozabiti na vsakodnevni stres. Po dogovoru vam ponujajo voden ogled domačije, pri katerem boste deležni tudi kakšnega priboljška po okusu Martina Krpana. Na domačiji se boste lahko srečali in po bližje spoznavali izvirno in bogato kulturno in etnološko dediščino krajev okoli Pivke.
Na dogajanje v etru se je odzvala poslušalka in nam pisala: "Spoštovani, poslušam Vašo potopisno oddajo o Notranjskem krasu, pa bi dodala še svoje misli.
To je košček notranjske lepote, ki se razprostira na dolžini le nekaj kilometrov in je res vreden ogleda.
Če začnem pri Rakovem Škocjanu, ki se “kiči” z malim in velikim naravnim mostom in ki je bil zelo poznan znanemu naravoslovcu g. Kunaverju. Po nekaj kilometrih vožnje prispemo do presihajočega Cerkniškega jezera, nad njim pa kraljuje Slivnica in ga občuduje v vseh njegovih lepotah, v pomladnem in jesenskem času prelito z vodo, pozimi, če je dovolj mrzlo, z velikim drsališčem, poleti pa s kraškimi luknjami, jamami, ko voda izgine oziroma ponikne v podzemlje. Še nekaj kilometrov naprej pa prispemo do Križne jame. Priznam, da je še nisem videla, imam pa to v načrtu (v bližnji prihodnosti).
Pridite in si oglejte ta čudesa tudi vi.
Vse lepo pozdravljam, poslušalka Lilijana z Unca."
