Pregled domačih dogodkov od 5.7. do 12.7.

Slovenija | 14.07.2013, 10:00 Andrej Šinko

Teden od „petka do petka“ začenjamo pri dveh polstoletnih jubilejih. Minulo nedeljo je minilo petdeset let od smrti božjega služabnika nadškofa Antona Vovka, v Logu pri Vipavi pa se je škof Metod Pirih Bogu zavalil za petdeset let duhovništva. Na gospodarsko-političnem področju je tokrat v ospredju opozorilo Sloveniji iz Bruslja glede javno-finančnega primanjkljaja in bank. Koalicijska večina je ob tem sprejela rebalans proračuna z občutno večjo luknjo v njem, vlada pa uzakonila nekatere nove davke. Medtem je Civilna družba za pravično Slovenijo ob koncu tedna predstavila 18 zahtev in predlogov za pravično državo. Na Melodijah sonca in morja je tokrat zmagala Tinkara Kovač s skladbo Mars & Venera. Uspešni pa so bili tudi naši športniki.

Pred pol stoletja se je poslovil nadškof Vovk

Ob 50. obletnici smrti božjega služabnika nadškofa Antona Vovka je bila v soboto, 6. julija, v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah obletna maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval njegov naslednik nadškof Anton Stres. Njej sta sledili krajša akademija in molitev ob Vovkovem grobu. Ob tej priložnosti nam je postulator za Vovkovo beatifikacijo dr. Blaž Jezeršek povedal, kako napreduje postopek. Potem, ko je Kongregacija za zadeve svetnikov konec leta 2011 izdala odlok o pravilnosti škofijskega postopka za beatifikacijo božjega služabnika nadškofa Antona Vovka, smo vstopili v tako imenovano fazo priprave pozicije o krepostih. Po besedah postulatorja msgr. Blaža Jezerška gre za nekakšen „razširjen življenjepis. Gre za več sto včasih tudi tisoč strani besedila, v katerem avtor na podlagi v škofijskem delu postopka zbranih dokumentov obširno predstavi življenje in delo božjega služabnika. S pripravo tega dokumenta se ukvarjata dve osebi: prva z naše strani, druga pa s strani kongregacije. Mi smo kongregaciji že poslali ime osebe, zdaj pa čakamo, da to stori še kongregacija.“

S strani ljubljanske nadškofije je to gospa Del Cinque, doktorica teologije in cerkvenega prava. Kot odgovorna za pripravo pozicije se že nekaj časa poglobljeno ukvarja s tem delom. Seznanja se z zbranim gradivom v teku škofijskega postopka. Pripravlja že osnutke pozicije. Doslej so sicer postopek vodili bolj ali manj s prostovoljnim delom. Zdaj bo potrebno, da v ta proces vključijo strokovnjake, ki se s tem delom preživljajo, zato je nadaljevanje povezano tudi s finančnimi stroški. O nadaljevanju postopka je Blaž Jezeršek povedal: „Ko bo pozicija uspešno sestavljena, bodo na tej osnovi svoje mnenje podali tudi člani teološke in zgodovinske komisije. Proučili bodo pozicijo in ugotovili, če je pri božjem služabniku nadškofu Vovku res šlo za visoko stopnjo herojskih kreposti. Če bo ugotovitev pozitivna, potem bodo papežu predlagali, da kandidatu podeli naslov častitljivi božji služabnik.“

Po tem dejanju se začne postopek za priznanje čudeža, ki bo, ko bo uspešno rešen, lahko pripeljal do same beatifikacije, oziroma razglasitve božjega služabnika nadškofa Vovka za blaženega.

Zlata maša škofa Piriha

V dneh, ko se je nadškof Vovk poslavljal od zemeljskega življenja, je bil v duhovnika posvečen Metod Pirih, danes upokojeni koprski škof. Zato je bila minulo nedeljo v Logu pri Vipavi slovesnost njegove zlate maše. Nekdanjemu ordinariju koprske škofije škofu Metodu Pirihu se je ob 50-letnici duhovništva pri oltarju pridružilo več kot sto duhovnikov ter osem škofov nadškofov, cerkev pa je bila polna kot že dolgo ne. Pridigal je ljubljanski nadškof Anton Stres, ki je med drugim dejal, da krščanska vera in Božje odrešenje, v čigar službi duhovniki so, ni njihova zadeva, ni njihov podvig ali njihova zamisel, ki bi stala ali padla z nami, temveč stoji za njimi tisti, ki je večji od nas in ki je edini pravi pastir, duhovnik in učitelj, Jezus Kristus v edinosti s svojim Očetom in Svetim Duhom. To je tisto, kar razlikuje duhovništvo od vsake druge vodstvene službe v svetu, je dejal nadškof Stres. Škof Metod Pirih se je ob koncu slovesnosti zahvalil vsem in dejal, da želi še naprej delati in prispevati svoj delež za rast vere v koprski škofiji, dokler bo Bog hotel. Za radio Ognjišče pa je upokojeni škof Metod Pirih, ki biva v dijaškem domu v Vipavi, o svoji sedanji vlogi v krajevni cerkvi dejal: „To delo je sedaj drugačno, ker ne nosim več odgovornosti, ne duhovne ne materialne; za stanje in za razmere v naši škofiji.“

Bruselj opozarja Slovenijo na velik primanjkljaj in bančni sektor

Zunanji ministri evroskupine so na ponedeljkovem srečanju v Bruslju nepričakovano razpravljali tudi o Sloveniji. Pri tem so opozorili, da mora naša država do oktobra storiti nekaj konkretnih korakov za odpravo presežnega javno-finančnega primanjkljaja in bančni sektor tudi dejansko sanirati. Pri slednjem je kakovost pomembnejša od hitrosti. Zataknil se je namreč tudi prvi poskusni prenos terjatev na slabo banko, saj Bruselj zahteva, da se mora prenos opraviti po tržni ceni. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je ob tem dejal, da so razmere v Sloveniji resne in da "se čas izteka". Po zaušnici iz Bruslja zaradi prevelikega primanjkljaja so se oglasili tudi v Sloveniji. Predsednica vlade Alenka Bratušek je dejala, da dodatnih ukrepov za letos ne načrtuje. Prepričana je, da bo vlada prepričala Bruselj, s čimer se strinja tudi večina koalicijskih strank. Resnosti položaja se med drugim zaveda prvak DL, notranji minister Gregor Virant. Dejal je, da je Slovenija, kar se tiče javnih financ in bančnega sistema, že dolgo časa na tankem ledu zaradi mnogih napak iz preteklosti. Po njegovem mnenju vladi ne preostane drugega, kot da "trdo" dela na zmanjševanju primanjkljaja in sanaciji bank. Strinja se, da bo nujno nadaljnje rezanje v proračunske odhodke.

Opozorilo iz Bruslja je sicer prišlo med obravnavo rebalansa proračuna za letos, ki ga je koalicijska večina v četrtek tudi sprejela. preoblikovan proračun ob občutno nižje ocenjenih prihodkih nekoliko zvišuje odhodke. Primanjkljaj pa bo za dobre pol milijarde višji.

Časnik „Finance“ je ob tem objavil komentar Stanislava Kovača o katastrofalnem proračunu Alenke Bratušek. V njem med drugim lahko preberemo: (Podatki iz grafa o saldu državnega proračuna kažejo, da se pod Bratuškovo znova povečuje primanjkljaj v državni blagajni z ene na 1,5 milijarde evrov. Merjeno v odstotnem deležu ustvarjenega BDP, se bo primanjkljaj z lanskega 3,1 odstotka BDP povečal na 4,4 odstotka BDP. Če proračunskemu primanjkljaju dodamo še izdatke za sanacijo državnih bank, bo skupni javnofinančni primanjkljaj letos dosegel že 7,4 odstotka BDP. Zato ne presenečajo torkove svarilne besede evropskega komisarja Ollia Rehna, da mora vlada Bratuškove ukrepati hitro, saj se nam čas izteka.

Graf tudi sporoča, da Bratuškova oživlja katastrofalno proračunsko politiko iz obdobja po nastopu krize 2009-2011, ko je bila pod ministrom Francetom Križaničem direktorica državnega direktorata za proračun in takoj za ministrom najbolj odgovorna za velik proračunski primanjkljaj. Šele prihod Janševe vlade in ministra Šušteršiča lani spomladi je prinesel velik obrat v proračunski politiki od razsipništva k varčevanju ter močno zmanjšal proračunski primanjkljaj na 3,1 odstotka BDP. Povejmo jasno in glasno, da Bruselj od Bratuškove zahteva nadaljevanje varčevalne politike ministra Šušteršiča, torej veliko večje reze v javno porabo, zlasti v plače javnega sektorja. Gre za varčevalne ukrepe, proti katerim se je ravno Bratuškova lani v opoziciji silovito zavzemala in ob enoumni podpori dominantnih medijev naredila vse, da bi jih zminirala. Rebalans proračuna vlade Bratuškove ne bo prinesel tako opevane gospodarske rasti in novih delovnih mest. Kljub pomembnemu varčevalnemu dosežku ministra Šušteršiča je Bratuškova 20. marca, ko je bila izvoljena za premierko, v državnem zboru napovedala konec varčevanja in s tem Slovenijo znova spremenila v državo, ki so jo finančni trgi prepoznali kot izredno tvegano.

Se Jankovič vrača?

V proračunsko razpravo je posredno vstopil tudi ljubljanski župan in nesojeni voditelj najvišje vladne stranke PS Zoran Janković. Sestal se je z Alenko Bratušek, ki ga je zamenjala na vrhu stranke in poslanci ter jim predlagal, naj proračuna ne podprejo, saj Ljubljani ne vrača denarja, ki ga je pred leti izgubila. Ob tem so se začeli nekateri spraševati, kaj bi za naš politični prostor pomenila vrnitev Zorana Jankovića na čelo PS. Predsednik DL Gregor Virant je dejal, da bi skoraj zanesljivo pomenila konec koalicije, konec vlade in najbrž povečano nevarnost prihoda evropske trojke. Svet PS je namreč sredi tedna sklenil, da bo kongres stranke jeseni. Glede kandidatur pa je še vse odprto.

Več za uporabo cest

Vlada, ki gleda predvsem na povečanje prihodkov, manj pa na varčevanje,je sprejela uredbo, s katero je zvišala dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Ta se bo s 15. julijem zvišala za približno 13 odstotkov. Poslanci državnega zbora so isti dan podprli zvišanje sodnih taks, predvsem tistih v pravdnih postopkih, in določitev nekaterih novih sodnih taks.

Mlinarji in pridelovalci pšenice so sredi tedna po posredovanju ministra za kmetijstvo Dejana Židana vendarle dosegli dogovor o ceni odkupa pšenice. Za najkakovostnejšo pšenico bodo odkupovalci plačali 200 evrov za tono, za pšenico B-kakovosti 185 evrov, za kakovost B2 pa 165 evrov.

Zahteve Civilne družbe za pravično Slovenijo

Predstavniki Civilne družbe za pravično Slovenijo so pred koncem tedna predstavili 18 zahtev, za katere so prepričani, da uresničujejo dobrobit vseh prebivalcev Slovenije in Slovencev po svetu. Gre za zahteve, ki so bile oblikovane konec prejšnjega meseca na zborovanju v Unionski dvorani. Kot je povedal Jože Možina, med drugim zahtevajo dosledno spoštovanje države Slovenije, njenih simbolov in obrambnih sil ter temeljnih pravic in svoboščin vseh državljanov. Zahtevajo medijsko svobodo in ob tem zavračajo sedanjo prakso medijskega favoriziranja tistih, ki so po volji centrov moči. Predstavniki civilne družbe zavračajo nasilje kot obliko političnega boja. Nasprotujejo tudi reševanju neperspektivnih podjetij z državnim denarjem. Po besedah Mitje Štularja zahtevajo tudi odpravo vplivov države na gospodarstvo, sodstvo in medije, zahtevajo takojšnjo vzpostavitev odgovornosti organov nadzora in poslovodstev družb ter zavodov v državni lasti. Prav tako zahtevajo pozitivno kadrovsko selekcijo v vseh segmentih družbe in zavračajo delitev kadrov po politični, ideološki, verski ali kateri koli drugi usmeritvi.

Kot je povedala Urška Makovec, med drugim zahtevajo tudi obsodbo odgovornih za gospodarsko oškodovanje, zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja obsojenim in so proti zlorabam sodstva v politične namene. V civilni družbi so tudi proti kakršnemkoli dodatnemu varčevanju na škodo družin, je povedala Andreja Poljanec. Boris Pleskovič je predstavil zahteve glede bremen krize. Zahtevajo, da se breme zdajšnje krize pravično porazdeli. Država naj najprej prekine nepotrebne projekte in neha razsipati javni denar za nekoristne stvari, ki služijo bogatenju interesnih skupin. Civilna družba, ki jo zdaj sestavlja 41 organizacij in nekaj sto posameznikov, nadaljnje akcije načrtuje predvidoma jeseni.

V Portorožu slavila Tinkara Kovač

V Portorožu je minulo nedeljo potekal 33. glasbeni festival Melodije morja in sonca. Zmagovalka tradicionalne prireditve je Tinkara Kovač s skladbo Mars & Venera. Poleg velike nagrade je primorska glasbenica prepričala tudi strokovno žirijo, ki ji je podelila še nagrado za najboljšo izvedbo. Portoroški festival je sicer minil v spominu na letos preminulega Danila Kocjančiča.

Šport

Nogometaši Maribora so zmagovalci letošnjega superpokala Telekom Slovenije. Mariborčani, ki so lovoriko osvojili tretjič, so prejšnjo nedeljo v Celju premagali ljubljansko Olimpijo s 3:0.

Najboljši slovenski teniški Grega Žemlja je zmagovalec letošnjega turnirja serije challenger Tilia Slovenia Open v Portorožu. V finalu je premagal Avstrijca Martina Fischerja s 6:4 in 7:5.

Na tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Franciji je minuli konec blestelo več slovenskih tekmovalcev. Kajakašica Eva Terčelj je prišla do svoje prve zmage v tem tekmovanju. Tudi kanuist Anže Berčič je v svoji disciplini dosegel prvo zmago. Luka Božič in Sašo Taljat sta bila med kanuističnimi dvojci tretja. V ekipni vožnji kanuistov in kajakašev pa so se izkazali slovenski kanuisti Savšek, Berčič in Božič, ki so ugnali vse tekmece in zmagali.

Marina Tomič je na atletskem mitingu v Švici v teku na 100 metrov ovire zasedla drugo mesto in kot druga Slovenka v zgodovini v tej disciplini tekla pod 13 sekundami, z osebnim rekordom je izpolnila tudi normo za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Moskvi.