Simpozij o sv. Cirilu in Metodu
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Na sedežu Univerze v Ljubljani danes poteka mednarodni simpozij o sv. Cirilu in Metodu. V sklopu prireditev ob 1150-letnici prihoda obeh svetnikov na Moravsko ga pripravljajo Filozofska in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Forum slavističnih kultur in Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani.
Kot je v pogovoru za naš radio povedal beograjski nadškof Stanislav Hočevar, sta znala brata Ciril in Metod povezovati krajevno in vesoljno Cerkev. Prav tako sta razumela pomembnost, da slovanski narodi dobijo svojo kulturo. „Četudi je bilo tedaj izrecno prepovedano obhajati bogoslužje v drugih jezikih, razen hebrejskem, latinskem in grškem, sta imela notranji pogum, da sta docela svobodno vpeljala slovansko bogoslužje. Tako nista prevajala samo vzhodno bogoslužje v slovanske jezike, ampak sta omogočala, da so slovanski jeziki doživeli svojo avtonomijo.“ Kot še dodaja nadškof Hočevar, sta sv. Ciril in Metod vzornika nove evangelizacije, za kar je dal tudi pobudo prek nunciature v Beogradu.
Sicer pa bodo tuji in slovenski predavatelji med drugim spregovorili o motivu Ciril-Metodovega kulta v češki baročni literaturi; Konstantinoplu, Rimu in osamosvojitvi slovanskega bogoslužja od šestdesetih do osemdesetih let 9. stoletja; sv. Cirilu in Metodu v slovenski likovni ustvarjalnosti; Cirilovi teološki antropologiji kot misijonskem načelu in prispevku k oblikovanju nove Evrope; zapuščini sv. Cirila in Metoda in poslanstvu slovanskih narodov.
Sv. Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta poznana po pokristjanjevanju Slovanov. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala glagolico. Bila sta povezana zlasti z delovanjem v Spodnji Panoniji, kjer sta nekaj časa bivala pri slovenskem knezu Koclju in mu po nekaterih podatkih celo pomagala oblikovati zakonik. S svojim delovanjem sta izjemno vplivala na zgodovino slovenskega naroda. Glagolico je sicer kasneje na Vzhodu izpodrinila cirilica (imenovana po Cirilu), na Zahodu pa latinica.
