V očesu orkana

| 22.05.2013, 18:02 Jože Bartolj

Vsaka tropska nevihta ima svoje oko. Tam je presenetljivo mirno, menda je mogoče videti celo sonce. Bolj, ko je v očesu orkana mirno, bolj vihravi in nevarni so vetrovi po katerih je nevihta znana. Vetrovi, nalivi in poplave so divja mešanica, ki povzroča vsako leto veliko človeške in materialne škode.

Ta naravni pojav lahko prav dobro služi za razumevanje družbeno-gospodarskega položaja Slovenije.

Nevihta pred očesom

Prvi del orkana je za nami. Za Slovenijo je to bila proslula Pahorjeva vlada, ki je bila najbolj ideološko monolitna vlada v času naše svobode in samostojnosti. Nobene pomladne stranke ni bilo v njej. Notorična je bila nesposobnost celotne vlade, vrstile so se korupcijske afere (od Ultre dalje). Slovenija si je kupovala socialni mir z neverjetnim zadolževanjem. To so bile značilnosti SD-jevske vlade. Nesporazumi v ideološkem monolitu, bitke za obvladovanje slovenskega prostora med kontinuitetniki so nas pripeljali na predčasne volitve. Zgodilo se je brez pomoči opozicije od katere so takrat kakor danes zahtevali, da naj jim »drži vrečo« in pomaga, ko niso bili sposobni zagotoviti lastne večine, ali po demokratično prevzeti odgovornosti za svoje načrte. V hudi stiski so pred napovedano volilno katastrofo iz ZARES-a, LDS-a in SNS-a iztisnili »novo stranko« starih obrazov in ustanovili Jankovićevo PS, ki je s pravim medijskim stampedom postala prva na volitvah. Za opazovalce ostaja spoznanje, kaj je mogoče narediti z volivci v pičlih treh mesecih, kako globoko je uspelo zakoreniniti strah pred drugačnimi in koliko naredi dolgoletno pranje možganov podprto z nenehnim kupovanjem volivcev z raznimi privilegiji.

Rezultati volitev so bili veliko presenečenje. Pahor je rešil SD in jo moral prepustiti populistu, ki dvomi ali je pot k evropski socialdemokraciji prava in se nenehno spogleduje s preživeto ideologijo, mitologijo in gospodarskimi zablodami. Janković se je izkazal za ne-politika, saj ne razume, da je politika umetnost možnega v spoštljivem dogovarjanju in spoštovanju drugače mislečega in njegovi moči, ki se izraža v številu poslancev. DeSUS je zdaj trdno v Erjavčevih rokah, ni se pa spremenila bit starega lisjaka, ki trži svojo stranko v vsaki vladi. Virantova DL je v enem letu izgubila svojo liberalnost in po zgledu svojega predsednika išče le še »anekse« in »svetovalne pogodbe« za to in ono. Stranka, ki naj bi bila na čelu boja proti korupciji, je postala sinonim za korupcijo. V političnem smislu smo dobili poleg »puckizma« in »toniniade« še »virantovanje«. Če sta prva dva sinonima za »naivnost«, ki ji pravijo »mostograditeljstvo« pa je drugo sinonim za korupcijo. Največje presenečenje volitev je bila vrnitev NSi. Njeni volivci so spoznali, da njihova zvestoba stranki, ki ima v sebi velik potencial, omogoča tisto spremembo v parlamentu, ki lahko prinese pomladno vlado. SDS se je spet osmolila saj je ostala druga. Večinska antipatija, celo sovraštvo do JJ pomeni, da ji vedno znova uhaja zmaga na volitvah. SLS ohranja svoje volivce in ne preseneča.

Veliko povolilno presenečenje pa je bila sestava vlade. Po mesecu dni izigravanja, žalostnega in pristranskega navijaštva takratnega, zdaj že pozabljenega, predsednika Türka, so pomladniki vesoljni Sloveniji, predvsem pa stricem iz ozadja, dali lekcijo samostojnega in demokratičnega političnega odločanja. Rešili so Slovenijo pred institucionalno krizo in jo začeli pripravljati na orkan, ki je že besnel. Začeli so reševati gospodarsko krizo, ki jo je povzročila dolgoletna vladavina, predvsem pa nesposobnost Pahorjeve vlade, da bi sama odločala.

Potem pa so na levici »uredili« svoje vrste, sestavili načrt za prevzem oblasti, nagnali svoje somišljenike in druge naivneže na ulice, sindikati so štrajkali in bili proti vsakemu varčevanju, mediji pa so dan za dnem zlivali gnojnico kritizerstva, sovraštva in negativnosti na slovenskega človeka. Izid je znan. Nastopil je čas slamnate vlade, plagiatorstva in prepisovanja. Prišel je čas vlade AB.

V očesu orkana

Naenkrat smo vstopili v mirno oko orkana. Mediji so v svojem zlivanju gnojnice utihnili. Sovraštva in negativnosti, še upravičene kritike in distance ni več. Ta vlada je spet »naša« in zato vse dobro o njej. Ali ste opazili, da se spet piše o RKC in zvonjenju, verskem zakonu in drugih podobnih »velepomembnih« stvareh? Ker se ne sme pisati o kadrovskem cunamiju, o aneksih in svetovalnih pogodbah, ker se ne sme pisati o lustraciji na vseh možnih področjih, je RKC spet aktualna. Sindikati so pravkar podpisali, kar pod JJ nikoli ne bi. Vstajniki so se »usedli« in brez medijske podpore izginili. Drago zadolževanje spet predstavljajo kot uspeh. Kar naenkrat imamo občutek, da je vse v redu.

A vsak razumen človek ve, da smo le v središču orkana. Sprašuje se, »zakaj so zdaj prevzeli oblast, kar lahko pomeni izgubo naslednjih volitev? PS, SD, DeSUS in politični mrtvak DL bi v vsaki normalni državi izgubili volitve a Slovenija je otok nenormalnosti, to smo si že večkrat dokazali.

Edini logičen odgovor, ki vzdrži kritično analizo je: »prihvatizacija«. Vlada AB bo izpeljala še zadnji krog »prihvatizacije« in zato bo Slovenijo zadolžila preko vsake razumne meje. Vemo, da levica skrbi le za svoje osebno bogatenje in to na račun državnih prihodkov. Levica se napaja iz dela tistih, ki delajo v gospodarstvu. Visoke plače v javnem sektorju in milijarde za borčevske penzije ali pa državljanstva za tujce iz bivše Juge, zagotavljajo zadostno število glasov, da so izidi volitev vedno odvisni od vsakega, ki ostane doma in od onega, ki gre volit. Medijski monopol opravi svoje. Tega se bi morali bolj zavedati.

Kakor ob vsakem orkanu tudi v Sloveniji. Oko je najmanjši del pojava. Zato bo navidezen družbeno-gospodarski mir hitro minil. Nastopil po tretji, zadnji del nevihte.

Kriza: ista nevihta še enkrat

Tretji del orkana je vedno najbolj uničujoč. Prvi razmaje, pretrese, napove, tretji uniči. Vlada AB bo Slovenijo dodatno oslabila zaradi iskanja osebnih koristi in zaradi nenehnega kadrovanja. Kadri levice pa so čedalje slabši, bolj anonimni, bolj neizkušeni. Preprosto slabši. Poglejte si ministrsko ekipo, pa boste sami ugotovili, da je kadrovska zasedba porazna in to se pozna na vseh nivojih. Pomladne kadre so v skladu s lustracijsko politiko »dali na hladno«, jih degradirali ali pa tako ali drugače odslovili. Slovenija si kaj takega ne sme privoščiti, ker nas je preprosto premalo, da bi imeli za vsako delovno mesto vrhunskega človeka. A zato bi morala levica sprejeti, da nima monopola nad strokovnjaki… Utopija!

Politično je pot iz krize le ena. Takoj na volitve! Vendar se to ne bo zgodilo, dokler ne bodo dosegli svojih v Murglah določenih ciljev. To je najlažji del naše poti iz krize. Težji je odpoved vsem našim zasebnim in družbenim držam, ki so nas pripeljali vanjo. Sprememba mišljenja in delovanja je tako naporna, da vse kaže, da nas bo vanjo prisilila tuja roka. S Slovenijo ne bo nobenega usmiljenja in nobenega popuščanja. Kar smo sami zapravili, bomo morali tudi plačati. Upati je le, da ne bomo plačevali samo državljani, ampak tudi gnila kontinuitetna elita, ki je korenina vsega zla.

Več komentarejv na Casnik.si