Izseljenski duhovniki na pomladanski konferenci

| 15.04.2013, 08:39 Matjaž Merljak

Slovenski duhovniki, diakoni in pastoralni sodelavci, ki delujejo v Evropi, so se zbrali na tradicionalni pomladanski pastoralni konferenci. Od 8. do 12. aprila 2013 je potekala na otoku Barbana v gradeški laguni v Italiji.

Gostje tokratne konference so bili: prof. Ivan Štuhec, murskosoboški škof msgr. Peter Štumpf in frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Avstralije. Poročilo je poslal Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici, ki skrbi tudi za slovensko skupnost v italijanskem Milanu.

V torek 9. aprila 2013 smo dopoldansko omizje posvetili pregledu in pretresu delovanja Zveze Rafael. Vanjo smo vključeni vsi, ki redno ali tudi začasno delujemo v slovenskih katoliških misijah izven Slovenije. Debati so sledile volitve, ki so potrdile Janeza Puclja za predsednika, Zvoneta Štrublja za tajnika, Martina Retlja za blagajničarja; Jože Kamin in David Taljat bosta odslej sestavljala nadzorni odbor.

Popoldne nas je obiskal dr. Ivan Štuhec. Orisal nam je sedanji položaj v slovenski družbi, ki je precej pretresljiv tako na cerkvenem kakor na političnem in kulturnem področju. Z veseljem smo prisluhnili novicam in dejstvom, ki jih navadno ne beležijo mediji in so resnično zrcalo slovenske družbe danes. Poudaril je zlasti očitno in hoteno proticerkveno naklonjenost medijev, po drugi strani pa ohromljenost delovanja Cerkve, posebej na Štajerskem, ker ne vemo, kaj nam prinaša prihodnost. Razmere mariborske nadškofije in metropolije so kakor igla na kompasu: od njih je odvisno delovanje in obstoj katoliških vzgojnih zavodov, večjih pastoralnih dejavnosti ipd.

Dr. Štuhec je izrazil globoko željo, ki je pravzaprav nujnost, da bi se verni laiki še bolj udejstvovali tudi organizirano. Primer je družinski zakonik, ki je pred letom dni dosegel želeni cilj prav zaradi trdega in vztrajnega dela krščanskih laikov.

Sredino dopoldne je obogatilo in podkrepilo predavanje škofa Petra Štumfa s pomenljivim naslovom Cerkev na Slovenskem danes, ob Frančišku. Kljub temu, da imamo priložnost spoznavati in odkrivati življenje Cerkve s pomočjo cerkvenih in necerkvenih sredstev družbenega obveščanja, je bilo škofovo pričevanje odlična stvarna projekcija stvarnega današnjega stanja krščanskega občestva v krajevnih Cerkvah na Slovenskem. Sekularizacija ni prihranila svojega vdora ne vesoljni ne slovenski Cerkvi. Tudi škofje in duhovniki smo včasih človeško obupani in ogorčeni nad siromaštvom današnjega verskega stanja. Predavatelj je poudaril, da se bomo rešili črnogledosti le, če bomo zopet globlje zaživeli svojo vero. Duhovniki bodo morali še bolj upodobiti svoje obličje po Kristusovem in uporabljati za oznanjevanje besede evangeljske resnice.

Evangeljska metoda pa je tista, ki nam jo na poseben način ponuja danes papež Frančišek: globoka vera, nedvoumno življenje, vidna dobrodelnost in iskrena ljubezen. Kristjan ne more in ne sme uporabljati denarja kot nadomestilo za osebni odnos, ko ga bližnji prosi pomoči, pač pa mora v prvi vrsti postaviti sebe v igro in si umazati roke, da bi bilo po njih srce čisto.

Okrepljeni s popoldanskim izletom v Oglej in Gradež po gradeški laguni, seveda z barko, smo v četrtek nadaljevali delo.

Naša luč je izseljeniška revija, ki še vztraja kljub nelahkem finančnem položaju. V prihodnosti želimo še izboljšati njeno vsebino in oblikovanje. Dolgoletna in zgledna vloga Janez Puclja potrebuje pomoč, zato smo se pogovorili, kako naj bi v prihodnosti dopolnjevali medsebojno pomoč.

Zanimiva so bila poročila o delovanju skupnosti in misij po raznih državah. Najbolj mlada, živa in obetavna so prav gotovo krščanska občestva v Belgiji in Luksemburgu. Tam dela veliko slovenskih uradnikov in uradnic v ustanovah evropskega parlamenta, ki se s svojimi otroki radi in dejavno vključujejo v življenje katoliške misije. Velikonočno praznovanje jih je razveselilo celo s vstajenjsko procesijo, ki je bila gotovo najbolj zahodna slovenska evropska procesija.

Z zanimanjem smo prisluhnili prijatelju p. Darku Žnidaršiču, ki nam je osvetlil delovanje frančiškanov v Avstraliji od srede prejšnjega stoletja dalje. Slovenske župnije in misije so tudi danes, čeprav marsikje upada število Slovencev, oporna točka za versko in družbeno življenje.

Z zaskrbljenostjo nam je Stanko Gajšek poročal, da misli krajevna škofija ukiniti narodne župnije v Ingolstadtu in okolici. Augsburg pričakuje praznovanje svete birme, ki jo bo podelil škof Peter Štumpf. Dunaj in Milano se pripravljata na 30- oz. 50-letnico obstoja, Švica pa ugotavlja, da se iz dneva v dan veča prisotnost slovenskih mladih priseljencev in posledično so tudi slovenske maše vedno bolj obiskane. V bavarskem središču Muenchnu so dejavnosti redne in bogate, v okolici pa se skupine slovenskih vernikov vztrajno krčijo.

Nismo obšli niti pogovora o naših domovih, ki so kar težko finančno breme na ramah naših skupnosti in naše Zveze. Glede na dejstvo, da smo sedaj vsi člani evropske skupnosti, bo primerno preveriti možnosti sodelovanja in povezovanja tudi na področju vzdrževanja domov in načrtovanja dejavnosti.

Svojo pozornost smo namenili tudi lastnemu vzdrževanju. Nekateri duhovniki imajo namreč redne dohodke, kakor so predvideni po ureditvi krajevnih Cerkva. Drugi morajo preživeti le s pomočjo dobrote vernikov, zato jim po potrebi pomagamo iz svojega sklada.

Sklepno misel je podal predsednik Zveze in koordinator slovenskih izseljenskih duhovnikov msgr. Janez Pucelj. Poudaril je primerno in pohvalno bratsko razmerje med nami. Glede na razdalje, ki nas ločujejo, je združevanje, čeprav redko, še pomembnejše in nujnejše. Obenem je izpostavil vedno obstoječo možnost, da stalno izboljšujemo naše bratstvo in medsebojno spodbujanje. V odgovor na Pucljevo misel so se odzvali mnogi sobratje ter zelo iskreno in stvarno izrazili željo po vidnejši in močnejši podpori zlasti tistim sobratom, ki živijo v težkih pastoralnih in družbenih okoliščinah.

Zanjo besedo smo dali nadzorniku Zvonetu Podvinskemu, ki je izrazil hvaležnost za dneve skupnega bivanja in poudaril, da je v naši skupnosti vendarle vedno lepo.