Ministrica Komel z zamejci in s parlamentarci

| 13.04.2013, 22:08 Matjaž Merljak

Ministrica Tina Komel in državni sekretar dr. Boris Jesih sta se v zadnjem tednu srečala z več predstavniki rojakov, ki živijo v zamejstvu, v sredo, 10. aprila 2013, pa sta na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejela predsednika in člane Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

V ponedeljek, 8. aprila, sta imela ministrica in državni sekretar srečanji s predstavniki koroških in štajerskih Slovencev ter zamejcev iz Italije.

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravko Inzko, predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik in predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko in vodja Pavlove hiše mag. Susanne Weitleiner so pozdravili izvolitev članov slovenske skupnosti v koroški deželni zbor, poudarili so pomen medsebojnega sodelovanja in usklajenega nastopa. Izpostavili so, da je po rešitvi vprašanja dvojezičnih napisov več pozornosti nameniti uresničevanju memoranduma, podpisanega ob dogovoru o dvojezičnih napisih. Med izzivi so izpostavili reševanje vprašanja postavitve dodatnih dvojezičnih tabel in povečanje financiranja s strani Avstrije, pri čemer so se strinjali, da bi več sredstev veljalo nameniti Glasbeni šoli, dvojezičnemu šolstvu in otroškim vrtcem, saj vidijo kot prioritetno področje mladih in slovenskega jezika. Pomembno je tudi sodelovanje na področju čezmejnih gospodarskih projektov.

Predsednika Sveta slovenskih organizacij dr. Drago Štoka in Slovenske kulturno-gospodarske zveza Rudi Pavšič sta pozdravila sprejeto odločitev Italije o nakazilu za slovenske organizacije, ki bo za 1,2 milijona evrov večje kot leta 2012. Strinjala sta se, da je k temu pripomoglo tudi delo v okviru vladnega delovnega omizja. Dualnost delovanja krovnih organizacij v Italiji po njunem mnenju pripomore k pestrosti tamkajšnje slovenske narodne skupnosti. Opozorila sta na finančne težave Primorskega dnevnika in slovenskih tiskanih medijev.

V torek, 9. aprila, sta ministrica in državni sekretar sprejela rojake s Hrvaške in Madžarske.

Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Darko Šonc, podpredsednik Zveze Milan Grlica in članica Upravnega odbora Zveze Barbara Antolič so poudarili velik pomen slovenske ratifikacije pogodbe o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Prepričani so, da Hrvaška in Slovenija vstopata v novo obdobje plodnega in prijateljskega sodelovanja, kar bo vsekakor zelo koristilo tudi slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem. Izrazili so potrebo po večjem delovanju, da bi zajezili število pripadnikov slovenske manjšine. Ena njihovih prihodnjih prioritetnih bo tudi tesnejše povezovanje oziroma koordiniranje delovanja svetov za slovensko narodno manjšino. Gostje so opozorili tudi to, da imata zaenkrat samo dve društvi svoje prostore, ostala morajo zanje plačevati visoke najemnine.

Predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnoka in Državne slovenske samouprave Martina Ropošo sta ministrico seznanila s trenutnim stanjem znotraj slovenske skupnosti v Porabju, spremembami zakonodaje na Madžarskem, ki se nanaša na njihovo delovanje in pozitivnimi premike, ki so jih prinesla sprejeta priporočila XIII. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Madžarski.

Ministrica Komel o srečanjih s predstavniki manjšine v sredo, 10. aprila, seznanila člane državnozborske komisije. Poudarila je skupne cilje na področju sodelovanja z njimi in predstavila nekaj možnosti v smeri krepitve tega sodelovanja. Izrazili so prepričanje, da bo dobro sodelovanje potekalo tudi v bodoče. Predsednik Krivec je ministrico Komel povabil v Državni zbor na letošnje Vseslovensko srečanje.

K omenjenim obiskom še dodajamo, da je ministrico ta teden obiskala tudi predsednica slovenskega društva iz Edmontona Francesca Lien Konchar ter ji predstavila slovensko skupnost v tem zahodno-kanadskem mestu in slovensko društvo, ki trenutno šteje okoli 300 članov vseh starosti. Kljub pesimizmu mnogih je društvo predvsem po zaslugi predsednice lani dobilo nove klubske prostore, saj so ob izdatni pomoči kanadskih oblasti zgradili novo stavbo na novi lokaciji. Čeprav gre za razmeroma maloštevilno skupnost, je društvo dokaj dejavno, saj ima med drugim folklorno sekcijo in šolo slovenskega jezika za učence različnih starosti.