Pregled domačih dogodkov od 22. do 29. marca

Slovenija | 31.03.2013, 09:05 Tone Gorjup

Teden od „petka do petka“ je tokrat zaznamoval sklep radijskega misijona kot priprava na veliko noč. V Kopru so predstavili dogodke v sklopu praznovanja 300. obletnice smrti škofa Naldinija. Le nekaj dni zatem, ko je Slovenija dobila 11. vlado pod vodstvom Alenke Bratušek, je odstopil njen minister za infrastrukturo in prostor. Pokopala ga je domnevna črna gradnja. V DL so že izbrali njegovega naslednika. Medtem pa vlada, kljub hudi krizi in nujnosti hitrega ukrepanja, zaenkrat največ pozornosti namenja kadrovanju. Kar nekaj prahu je dvignila izključitev Janeza Janše iz Slovenskega centra PEN. Na športnem področju pa je odmeval finale svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici, kjer je kar dvakrat odmevala slovenska himna.

Sklep radijskega misijona

Na cvetno soboto smo z dopoldansko sveto mašo v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Anton Stres, sklenili osmi radijski misijon. Tokrat je potekal pod geslom: „Gospod, pomnôži nam vero!“ Misijon sta vodila ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres in mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek. V misijonskih nagovorih sta želela poslušalcem približati vsebino apostolske veroizpovedi. Čas radijskega misijona je bil ena izmed posebnih priložnosti, da v letu vere uresničimo priporočilo zaslužnega papeža Benedikta XVI., naj vsak vernik „ponovno odkrije vsebine vere, ki jih izpoveduje, obhaja, živi in izraža v molitvi.“Nadškof Stres je ob tem še poudaril, da Bog od človeka ne pričakuje nemogočih stvari: „Če nas kliče h kaki težki nalogi, smemo upati in zaupati, da nam bo za to dal tudi potrebno moč in milost, da jo bomo lahko izvršili,“je sklenil svoje razmišljanje.

Ob 300. obletnici smrti koprskega škofa Naldinia

Škofija Koper se bo v prihodnjem mesecu spomnila 300, obletnice smrti škofa Paola Naldinija, ki je pustil odmeven pečat v tej krajevni Cerkvi. Kot je novinarski konferenci sredi minulega tedna dejal škof Jurij Bizjak je škof Naldini najbolj znan po svoji knjigi Corografia Ecclesiastica oziroma Cerkveni krajepis, ki jo je dal natisniti leta 1700 v Benetkah. V njej je natančno opisal zgodovino koprske stolnice ter predstavil škofe in stolni kapitelj. Na kratko je opisal vse škofijske in redovne cerkve v Kopru, Izoli in Piranu ter oba primestna dekanata z vsemi župnijami. Knjiga je leta 2000 izšla tudi v slovenskem prevodu. Koprski ordinarij škof Jurij Bizjak pravi, da je najpomembnejše Naldinijevo delo prav Cerkveni krajepis. Ob prihodu v Koper, kjer je bil škof od leta 1686 do svoje smrti leta 1713, je začel zbirati raznovrstno gradivo. Našel je veliko zanimivih podatkov, jih razvrstil in nazadnje uvrstil v omenjeno knjigo, je povedal škof Bizjak. Umetnostna zgodovinarka Vesna Kamin Kajfež je v nadaljevanju predstavila tudi strokovni simpozij, ki bo potekal v Pretorski palači v Kopru in priložnostno razstavo. Z obojim želijo iz različnih vidikov osvetliti življenje tega za koprsko škofijo pomembnega moža. Škof Nladini počiva v cerkvi sv. Blaža, ki je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana in spremenjena v skladišče ali odlagališče. Po vrnitvi tega objekta koprski škofiji so stekla vsa potrebna zunanja dela. Prav okrogla obletnica Naldinijevega odhoda v večnost pa je bila zadnja spodbuda, da so za to priložnost prenovili in uredili tudi notranjost cerkve do te mere, da je primerna za bogoslužje in oglede.

Odstop prvega minista nove vlade

Minuli ponedeljek se je komaj pet dni po imenovanju poslovil minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher. S položaje je odstopil, ker ocenjuje, da zaradi dvomov v zvezi s statusom njegovega objekta v občini Piran ne bi mogel voditi tega resorja. Že dan po potrditvi nove vlade v državnem zboru so mediji razkrili, da je verjetno lastnik črne gradnje. Maher je sicer prepričan, da je vseskozi ravnal zakonito, da pa primera glede objekta ne želi reševati kot nosilec javne funkcije in da s tem vprašanjem ne želi obremenjevati dela vlade. Igor Maher je glede ministrstva, ki ga zapušča, dejal: „Prepričan sem, da sem glede vodenja resorja zastavil prave načrte, ki so dobili široko podporo v strokovni javnosti in med poslanci. Obžalujem, da jih ne bom uspel realizirati. Verjamem pa, da bo predsednica vlade mojega naslednika našla hitro in da ne bo prišlo do kakšnih zastojev dela tega ministrstva.“Koalicijske PS, SD in DeSUS so odločitev Igorja Maherja za odstop s funkcije ministra ocenile kot primerno. Tudi v NSi so tako odločitev pričakovali, v SLS pa si želijo čim manj takšnih primerov.

Novi minister prihaja iz Ultre

DL, ki ji po koalicijski pogodbi pripada resor za infrastrukturo in prostor, je novega kandidata za ta položaj predstavila v petek. To je Samo Omerzel, trenutno direktor hrvaške Eol grupe. Koalicijska stranka je predsednico vlade Alenko Bratušek z izbiro kandidata seznanila dan pred tem. Omerzel, rojen leta 1974, je diplomirani inženir elektrotehnike, uspešen poslovnež in podjetnik ter mednarodno priznan in nagrajen inovator. Od aprila 2011 je direktor družbe Eol grupa iz Karlovca, hkrati je od septembra 2003 direktor družbe Lastinski iz Novega mesta. Pred tem si je delovne izkušnje nabiral kot direktor družbe Dinova iz Karlovca, kot direktor poslovnega razvoja družbe Ultra iz Ljubljane ter kot razvojni inženir in kasneje projektni vodja družbe IHS iz Krškega.

Nova vlada je v prvih dnevih svojega delovanja predvsem kadrovala. Finance so v petkovi izdaji poročale, da je v enakem obdobju, torej po končani drugi redni seji vlade, prejšnja ekipa Janeza Janše opravila 29 imenovanj, vladna ekipa Alenke Bratušek pa 45. Ob tem so v SLS prepričani, da imenovanja novih državnih sekretarjev v kabinet predsednika vlade ne dajejo upanja, da ta vlada premore kanček protikrizne in razvojne vizije. Predsednik Franc Bogovič je pričakoval, da bodo imena sekretarjev strokovno kompetentna in bodo ljudem dala upanje, a se je izkazalo, da ni tako. Po njegovem mnenju je tudi popolnoma napačno, da "vlada pride vladat brez kakršnegakoli izdelanega programa, ampak le z imeni za pozicije in stolčke, le z namenom kadrovanja". Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je prepričana, da novo koalicijo najbolj povezuje želja, da bi se izognili predčasnim volitvam.

Janez Janša izključen iz PEN-a

Upravni odbor Slovenskega centra PEN je 25. marca pritrdil stališču svojega častnega razsodišča, »da Janez Janša ne more biti član Slovenskega centra Pen« in ga izključil. Razlog za to so njegova zapisana stališča, njegove izjave o pesnikih in pisateljih, o medijih, o uličnih protestih, zapisi v glasilu stranke SDS in medijih, ki so blizu stranki ... PEN mu še očita, da se od vsega tega ni ogradil. Vse to po njihovem mnenju razkriva, da Janša ne spoštuje zaveze članov PEN-a, da bodo nasprotovali vsaki obliki zatiranja svobode izražanja, zato so ga izključili iz organizacije. Janša je v odzivu na izključitev upravnemu odboru zapisal, da je celo vojaško sodišče leta 1988 v sodbi napisalo, za katero konkretno dejanje in izjavo gre. Odbor pa ni navedel enega samega stavka, ki naj bi bil neprimeren in v nasprotju s pravili PEN-a. Janša se ob tem sprašuje ali ni temeljno poslanstvo PEN-a, da brani svobodo izražanja? Izključili pa naj bi ga ravno zaradi njegovih izjav, ki pa jih za povrh še nikjer niso navedli. Janša, ki ima sicer pravico do pritožbe, se ob tem sprašuje na kaj naj se torej pritoži? Iz protesta nad takim ravnanjem Slovenskega centra PEN je dan po objavi Janševe izključitve iz njega izstopil Andrej Capuder. Romanist, pisatelj, prevajalec, esejist, nekdanji minister za kulturo ter veleposlanik je pojasnil, da se je za izstop odločil v ugovor "servilni potezi Slovenskega PEN, ki je bila izglasovana v najožjem krogu, v soglasju z zdajšnjo politično klimo, kjer sta na kocki čast in svoboda slovenskega naroda". Za ta korak se je odločil tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Nadškof je izključitev Janše označil za politizacijo, ki je v nasprotju z ustanovnimi načeli PEN. Ker bi njegovo nadaljnje članstvo v Slovenskem centru PEN lahko pomenilo, da se s tem strinja, je z včerajšnjim dnem nepreklicno izstopil iz organizacije in odgovorne prosil, naj to upoštevajo. Med drugim so iz Pen-a izstopili tudi Dimitrij Rupel, Tone Kuntner, Alenka Puhar in Brane Senegačnik.

Pri Družini izšla Kratka zgodovina katoliške Cerkve

Pri založbi Družina je pred dnevi izšla Kratka zgodovina katoliške Cerkve, ki jo je napisal Norman Tanner, profesor za cerkveno zgodovino na univerzi Gregoriana v Rimu. Slovenski prevod je delo profesorja na Teološki fakulteti Bogdana Kolarja. Družina se je za izdajo dela odločila, ker gre za kratek, berljiv in izčrpen pregled zgodovine Cerkve. Tannerjeva Kratka zgodovina katoliške Cerkve govori po njegovih besedah o verjetno o najbolj očarljivi zgodbi katere koli ustanove v svetovni zgodovini. Za katoličane je ta zgodovina veliko več kot le zanimiva pripoved, je ključnega pomena zaradi zakonodajne vloge izročila. Kot je dodal, izročilo in in zgodovina Cerkve dopolnjujeta razvoj nauka, dopolnjujeta naše razumevanje Kristusa. Pri pisanju zgodovine je dal pomembno mesto vesoljnim cerkvenim zborom in papežem, ki dajejo smer zgodovini Cerkve, pa tudi življenju kristjanov, njihovi molitvi, študiju in prizadevanjem za življenje po evangeliju. Pri tem je avtor skušal zajeti celotno zgodovino Cerkve, ne le evropsko. Pomemben del knjige je posvetil srednjemu veku, ki je trajal kar tisoč let in je pomembno vplival na oblikovanje Cerkve do današnjih dni. Tanner je spomnil, da je tudi za Cerkev na Slovenskem srednji vek nadvse pomemben, saj smo s prihodom prvih misijonarjev in zatem meniških redov dobili krščanske temelje, pred koncem srednjega veka pa še škofijo, ki se je ohranila do danes kot vodilna cerkvena enota.

V Planici navdušili slovenski skakalci

Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki je potekal minuli konec tedna v Planici, de dal poseben polet slovenskim skakalcem, saj so vse tri dni stali na stopničkah za zmagovalce. V nedeljo, na zadnji tekmi sezone, je Jurij Tepeš prišel do prve zmage v karieri, družbo na stopničkah pa mu je delal še reprezentančni kolega Peter Prevc na tretjem mestu. Jurij Tepež je po odlično opravljenih skohid dejal: „Super, zmaga tukaj v Planici je najlepše, kar sem si lahko želel!“ Peter Prevc je zadnji dan stopil na tretjo stopničko. Zanj je letošnja Planica nepozabna, saj je stal kar trikrat na zmagovalnem odru. Domov je odnesel zlato kolajno za sobotno ekipno zmago, srebrno s petkove posamične ter bronasto z zadnje tekme sezone, na kateri je nastopila le skakalna elita. Poleg Tepeža in Prevca sta slavila tudi Robert Kranjec in Andraž Pograjc, saj so v ekipni tekmi naši skakalci zmagali pred pred Norvežani in Avstrijci. Kranjec se je sicer boril za prvo mesto v točkovanju poletov, a je na koncu zaostal za Avstrijcem Gregorjem Schlierenzauerjem in bil na koncu drugi, četrti je bil Tepeš, peti pa Prevc.

Planica je dneh finala sezone v smučarskih skokih privabila skoraj petinpetdeset tisoč ljubiteljev poletov. Organizatorji se medtem že pripravljajo na naslednjo sezono. V poletnih mesecih bodo letalnico bratov Gorišek povečali in razširili v zgornjem delu. S tem bodo poskrbeli, da bo imela Planica spet največjo skakalnico na svetu in vse možnosti z nov svetovni rekord. Tega si zaenkrat z dolžino 246,5 metra lasti Johan Remen Evensen. Dosegel pa ga je v Vikersundu na Norveškem.