Tomaž Ivešić
Romantika socializma
| 13.02.2013, 14:30 Jože Bartolj
Protesti, ki so potekali na naš največji kulturni praznik, so prinesli marsikaj novega. Vsaj po transparentih sodeč se že oblikuje neka vrsta ideje, kako naprej. Še nekateri mediji (Delo, Mladina) jo promovirajo. Sliši na ime demokratični socializem.
Kardeljev duh
Da ne bom preveč filozofiral o demokratičnem socializmu, bi podal samo nekaj iztočnic, ki si jih lahko preberemo na spletu. »Demokratični socializem torej ni vnaprej pripravljen recept, po katerem bi lahko delavsko gibanje in delavska stranka skuhala novo, socialno in okoljsko vzdržnejšo družbeno ureditev. Ne napaja se iz »dejansko obstoječih socializmov«, čeprav tudi tam najdemo marsikateri dober zgled, zlasti na primer v jugoslovanski izkušnji s samoupravljanjem.« (Rok Kogej, Mladina.) In: »Če hočemo preseči izkoriščevalske okope kapitalizma, ki večino prebivalstva razume zgolj kot sredstvo za reševanje kapitala, se moramo zavzemati za sistem, ki bo delavcem in delavkam zagotavljal več besede pri razpolaganju z ustvarjeno vrednostjo. Demokratični socializem mora zato zagotavljati materialno osnovo za družbeno solidarnost, ki je edina resnična alternativa obstoječemu sistemu. Ne smemo pozabiti, da je množica izkoriščanih veliko večja kakor aparat, s katerim razpolaga politična elita. In ko se ta množica enkrat organizira, je nepremagljiva.« (Anej Korsika in Asta Vrečko, Delo.)
Kapitalizem vs. socializem
Samoupravljanje, ta utopična zamisel, je propadlo že v bivši državi in zato naj tako tudi ostane. Delavci dejansko niso imeli nobene besede pri odločanju, ker je vse vodila partija. Namesto filozofiranja bi lahko teoretiki šli kdaj pa kdaj v Arhiv Republike Slovenije in si pogledali zapisnike Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, da bi sploh vedeli, kaj pomeni samoupravljanje v praksi. V Sloveniji ne potrebujemo filozofiranja, ampak potrebujemo dejanja. Govoriti, da je kapitalistični sistem napačen, je neumnost. Zakaj gre dobro skandinavskim državam, Nemčiji, Avstriji, Avstraliji, Novi Zelandiji itd.? Aja, točno, tam imajo neki drug sistem, sem že pozabil, kako se mu reče.
Potrebujemo pogreb socializma
Naš problem je, da nismo pokopali socializem tedaj, ko bi ga morali, ob osamosvojitvi. Nismo odprli zgodovine, da bi jo lahko pokopali. Slovenija je pacient v psihiatrični bolnišnici, ki se boji samega sebe. Nismo odprli arhivov, da bi videli, kdo je delal proti človeštvu in proti Sloveniji, da bi se vsaj za začetek znebili vseh komunistično-socialističnih elit, ki so še danes marsikje na istih položajih kot v prejšnji državi in pridno vlečejo mastne zaslužke. In to je žal resničnost in ne teorija zarote. Že več kot dvajset let poslušamo nabijanje o nacionalnem interesu, ki se zelo lepo sliši. Če je pa nekaj nacionalnega, potem pa očitno že mora biti dobro za nas. V praksi pa je nacionalni interes, če si za primer vzamemo »najboljšega soseda«, izguba 100 milijonov € v enem letu, razpolovljena vrednost podjetja in napoved odpuščanja nekaj čez 1000 zaposlenih. Kapitalizem je dober sistem, če igramo po njegovih pravilih. V Sloveniji pa smo se šli hibridni poskus socialističnega kapitalizma, ki nas je spravil tja, kjer smo sedaj. V kapitalizmu podjetja propadajo, najboljši in najprilagodlivejši obstanejo in so uspešni. Podjetja gredo v stečaj in pridejo nova. To je osnovno pravilo. V Sloveniji smo umetno ohranjali pri življenju podjetja in banke. Sedaj smo ugotovili, da ohranjanje pri življenju le-teh ne deluje, pa smo izklopili naprave. Račun za zdravljenje je seveda ostal. Že res, da je bila velika napaka, da smo dovolili podeljevanje tajkunskih kreditov, ampak to je omogočila politika, ravno zaradi tega, ker je država v gospodarstvu. Tudi korupcije bi bilo z umikom države iz gospodarstva s tem veliko manj. Kakorkoli že, ljudstvo ima oblast in o tem odloča na volitvah, zato je treba volitve izkoristiti, kakor sem že napisal v enem izmed prejšnjih člankov.
Še malo o kulturi
Finančni rezi, ki se bodo po vsej verjetnosti zgodili na kulturnem področju, so žal resničnost današnjega stanja. Medtem ko imajo kulturniki polna usta besed kulturen, kultura, korenine naroda itd., pa naj bo po drugi strani po njihovo. Dajmo za kulturo še več denarja, da bo nekdo lahko dejal v slogu Marie Antoinette: Pa naj jedo kulturo! Gospodarstvo moramo rešiti, a pri tem ohranjati kulturo, pa četudi z rezi. Če bo zagon gospodarstva uspešen, bo tudi za kulturo več sredstev. Obratno pač ne.
Več komnetrajev na Casnik.si