50. Dan emigranta v Čedadu

| 07.01.2013, 11:55 Matjaž Merljak

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta tudi letos v gledališču Ristori v Čedadu pripravila največji praznik beneških Slovencev. Glavni govornik je bil beneški duhovnik Marino Qualizza, med gosti sta bila italijanski vladni podtajnik Saverio Ruperto in ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak, sicer pa je večer potekal ob pesmih, glasbi in življenju beneških Slovencev.

Kulturni večer so sooblikovali mladi glasbeniki, ki so zmagali na že 30. izvedbi Sejma beneške pesmi lansko leto.

50. Dneva emigranta so se med drugimi udeležili tudi generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel, slovenska senatorka v Rimu Tamara Blažina, predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, več slovenskih županov obmejnih mest, italijanski senator Carlo Monai, predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič ter deželni predsednik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin. Deželno upravo Furlanije Julijske krajine je zastopal odbornik za slovensko manjšino Roberto Molinaro.

Ministrica Ljudmila Novak je zbrane pozdravila in dejala, da morajo biti emigranti ponosni na svoje korenine, da domače kraje nosijo v srcu in se radi vračajo. Zaželela jim je še tesnejše tkanje medsebojnih vezi in da bi kljub težkemu položaju potencial mladih ostajal tu.

Z Rupertom, ki je na italijanskem notranjem ministrstvu pristojen za področje slovenske manjšine v Italiji in predsedujoči na delovnem omizju za slovensko manjšino v Rimu, se je ministrica po pisanju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi na kratko sestala. Ob tem ga je spomnila na finančne težave avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji. Izrazila je pričakovanje, da se bo čim prej našla manjkajoča vsota za preteklo leto ter ustrezna rešitev v smeri sistemskega financiranja.

Mons. Marino Qualizza je v svojem govoru izpostavil težke začetke ohranjanja slovenstva po drugi svetovni vojni in se spomnil prvih praznikov Dneva emigranta. Kot je dejal, je ta dan močno povezan z življenjem in identiteto beneških Slovencev. Qualizza je ob tem pozval k odgovornosti tudi deželno upravo Furlanije Julijske krajine in italijansko državo, ki nenehno krčita sredstva za slovensko narodno manjšino v Italiji. Med drugim se je zavzel za dvojezično šolo v Terski dolini in trijezično šolo v Kanalski dolini.

»Zahvalimo Slovenijo, ki nan je vedno blizu in nas podpira – je nadaljeval govornik -. Njena finančna pomoč je dragocena za nemoteno in učinkovito delovanje naših organizaciji. Njena politična podpora je še kako potrebna v odnosih naše manjšine do italijanske vlade, dežele Furlanije Julijske krajine in lokalnih uprav. Veseli smo, da je prišlo do dvodnevnega obiska ministrice Ljudmile Novak. Potrebna je velika pozornost za nas teritorji ko gre za evropske projekte in financirianje strani Slovenije in Dezele. Upamo, da bo vprašanje obnove hrama dvojezične šole res prav hmalu rešeno. Potrebno se je prizadevati še naprej za rast učenja slovenskega jezika. Učencam sedanje dvojezične šole je treba zagotoviti možnost, da bodo nadaljevali dvojezično šolsko pot doma, na našem teritorijiu. Zato je treba odpreti dvojezične višje srednje šole. Terske doline zahtevajo svojo dvojezično šolo. Vprašajo jo starši šoloobveznih otrok, vprašajo jo občine. Kanalska dolina zahteva pa trijezično šolo. Z veseljem pozdravljamo nedavno oživitev delovanja združenja don Mario Černet. Prav gotovo bo prineslo pozitivne novosti med Slovenci v Kanalski dolini, ki so številni in živahni. Nedopustni so pritistki in celo sovraštvo do Rezijanov, ki se zavedajo, da so Slovenci. Tisto kar se dogaja pod Kaninom spominja na Fedrovo zgodbico: „Superior stabat lupus, longe inferior agnus“.« (vir: dom.it)

Župan Čedada Stefano Ballochi je po pisanju STA izpostavil pomen Dneva emigranta za beneške Slovence in Čedad. Spomnil pa je tudi, da mu je ministrica Ljudmila Novak na septembrskem srečanju predlagala, da bi ob letošnji 150. obletnici rojstva Ivana Trinka Zamejskega, največjega beneškega pesnika, duhovnika in narodnega buditelja, v Čedadu po njem poimenovali ulico. "Z veseljem lahko danes povem, da bomo to zamisel letos v Čedadu uresničili. Z veseljem in naklonjenostjo gledamo na največji praznik beneških Slovencev - na Dan emigranta - in si želimo, da se ljudje iz naših dolin ne bi več odseljevali," je dejal župan Balloch.

Italijanski vladni podtajnik Saverio Ruperto, ki je predsednik vladnega omizja za slovensko narodno skupnost v Italiji, se je v svojim govoru po zgledu pokojnega videmskega nadškofa Alfreda Battistija po pisanju portala dom.it opravičil Slovencem za krivice, ki jih jim je naredila Italija in poudaril, da so manjšine veliko bogastvo za vso državo.