Izšla Mladika št. 9
| 20.11.2012, 15:36 Matjaž Merljak
V preteklem tednu je v Trstu izšla nova, deveta številka kulturne revije Mladika. Uvodnik z naslovom »Premišljena in načrtovana manifestacija« se navezuje na dogodek na bazoviški gmajni, ko je med septembrsko proslava v čast bazoviškim junakov skupina nostalgikov žvižgala in mahala s peterokrakimi zvezdami in s hrvaškimi transparenti med nastopom ministrice Novakove.
Uvodničar pojasnjuje, da je vse to potekalo »v duhu že davno preizkušene in tudi pokopane naprednosti, ki jo levica goji samo še v kulturi in umetnosti. Pri nas ta naprednost prihaja do izraza v obvezni dvojezičnosti, ki postaja nepogrešljiva na naših prireditvah, kakor da bi ta sama po sebi naredila sprejemljive naše pobude redkim italijanskim gostom. Na Bazovici jih je bilo manj kot peščica.« Predvsem pa obžaluje, da je bila zadeva premišljena in načrtovana, saj ko je izbruhnila afera in so vsi obsodili dogajanje na gmajni, se je zvedelo, da »so o namerah borčevskih aktivistov bili vsi predhodno obveščeni: od vladnih organov in generalnega konzulata v Trstu do policije in tudi italijanske tajne policije ter celo do posameznikov in organizacij manjšincev.« Verjetno pa je bilo tudi prehodno napovedovanje incidenta zrežirano v slogu neke razkrojene in brezidejne levice, ki še dvajset let po demokratizaciji Slovenije hodi svojo pot, čeprav njena moč peša in to napoveduje politično normalnejšo in pluralistično zrelejšo Slovenijo.
Iz tednika Družina je povzeto razmišljanje Alojza Rebule z naslovom Enoumnost za zamejstvo, v katerem se pisec sprašuje, kaj dejansko pomeni v zamejstvu razširjena beseda enotnost; ni diskusije o enotnosti vseh, ki hočejo biti Slovenci, kadar gre za temeljne narodne postavke, pravi pisec, diskusija pa je v tem, da enotnost ne more biti odpoved lastnemu svetovnemu nazoru, do katerega se je posameznik mogoče težko dokopal. Enotnost je svoboda duha, ne pa enoumje.
Zanimiv je zgodovinski zapis Renata Podberšiča ml., ki je nastal ob 50. obletnici začetka II. vatikanskega koncila; ta se je namreč začel v Rimu 11. oktobra 1962. Priprave nanj je začel že Pij XII., stekel pa je pod papeštvom Janeza XXIII. in Pavla VI.
V rubriki Moje življenje v Nemčiji je članek Petra Merkùja posvečen severnonemškemu mestu Haithabu, ki je bilo med 8. in 11. stoletjem cvetoče vikinško naselje in pomembno središče pomorske trgovine. Od tam so veliko slovanskih sužnjem odkupovali za španske muslimanske države.
V tretjem delu spominov z naslovom »Izgubljeno otroštvo« se avtorica Lucia Podgornik spominja fašističnega policaja Gaetana Colottija, ki je dolgo zasliševal njeno mamo, ne da bi ji, čudežno, storil nič žalega.
V rubriki slovenski poldnevnik beremo intervju, ki ga je pripravila Erika Jazbar, s Fracijem Žnidarjem, predsednikom Zedinjene Slovenije. To je krovna organizacija, ki povezuje več ustanov in vse slovenske kulturne domove, ki v Argentini izhajajo iz t. i. politične emigracije in so jih gradili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Nadvse zanimiv je potopisni članek Nataše Stanič »Romantična Indonezija« o obisku te otoške države, ki je umetniško zaživela v romanih Somerseta Maughama. To je dežela, kjer bujno rastejo orhideje, v džungli se dvigajo t. i. »dolge hiše« na koleh, veličastni budistični tempelj Borobodur, so bele plaže – tako da ni čudno, da je npr. Bali imenovan otok bogov.
Ob stoletnici rojstva prof. Maksa Šaha mu je Saša Martelanc posvetil članek z naslovom »Zastava na obzidju Repentabra«.
V Mladiki dobimo še Anteno z novicami iz zamejstva in zdomstva in članek Vere Breznikar Podržaj o 60-letnici Rožmanove šole v Buenos Airesu.
Mladinsko prilogo Rast uvaja začetna misel Neže Kravos »Znebimo se predsodkov«. Tina Paljk je ocenila opereto Pomladanska parada, Nika Čok pa gledališko predstavo 110 okusnih let. Samantha Gruden piše o evropski mladinski organizaciji YEN in o pevskem srečanju Voices of Europe, ki ga je organizacija priredila letos poleti med Gradiščanskimi Hrvati. Ema Kravos piše o zdravi prehrani za šolarje, sledijo komentarji in vtisi ob letošnji Dragi mladih, na koncu pa je intervju z mlado pisateljico Moniko Č., ki ga je pripravila Lala Frančeškin.
