Od petka do petka: 9. - 16. november 2012

| 18.11.2012, 05:34 Matjaž Merljak

Predsedniške volitve, izredna seja državnega zbora, kjer so poslanci in poslanke razpravljali o pokojninski reformi in reformi trga dela ter treh finančnih zakonih, dvajseta obletnica vzpostavitve diplomatskih stikov Slovenije in Svetega sedeža in pa poraz nogometne reprezentance proti Makedoniji, so zaznamovali minuli teden v Sloveniji.

Politika

Minulo nedeljo so v Sloveniji potekale predsedniške volitve. Volivci so odločili, da se bosta v drugem krogu, ki bo 2. decembra, pomerila Borut Pahor, kandidat stranke SD in aktualni predsednik Danilo Türk. Pahor je prejel 40 odstotkov glasov, Türk pa dobrih 35. Iz tekme je izpadel kandidat SDS in NSi Milan Zver. Zanj je glasovalo dobrih 24 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila 47,68 odstotna in je najnižja v zgodovini predsedniških volitev. Zmagovalec prvega kroga, Pahor, je po objavi delnih neuradnih rezultatov povedal, da je zaupanje volivcev preseglo njegova pričakovanja in obljubil, da bo, če bo izbran za predsednika, ravnal tako, da bo presegel pričakovanja volivcev. Türk je bil nad rezultatom razočaran, predvsem pa je zaskrbljen nad nizko volilno udeležbo. Kot je dejal, očitno ljudje tudi tako izražajo določeno nezadovoljstvo s stanjem politike in vodenjem države. Zver, ki je izpadel v prvem krogu pa je rezultat ocenil kot svoj osebni poraz. Napovedal je, da si bo glede svoje nadaljnje kariere vzel čas za razmislek. Povedal je, da je bila predvolilna kampanja težka in dolgotrajna ter da je sam uspel volivcem svoj program predstaviti veliko bolje od obeh konkurentov, ki ga po njegovem nista imela. O tem, koga bo podprl v drugem krogu, ni želel govoriti.

Nadaljujemo pa v državnem zboru. Poslanke in poslanci so zasedali na izredni seji. Opravili so splošno razpravo o paketu reformnih zakonov. Najprej so se lotili pokojninske reforme. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je uvodoma dejal, da jo je treba nujno sprejeti, če želimo zagotoviti redno izplačevanje pokojnin in njihovo dostojno višino. To bomo po njegovih besedah zagotovili le s stabilizacijo pokojninske blagajne. Število upokojencev se namreč povečuje, število zaposlenih pa zmanjšuje. In kaj prinaša zakon? Med drugim predvideva uvedbo informativnih osebnih računov, iz katerih bi bilo razvidno, ali se za posameznika plačujejo prispevki in v kakšni višini, izenačuje upokojitvene pogoje za moške in ženske, ustavlja pa tudi nadaljnje padanje pokojnin. Razprava je postregla z že večkrat slišanimi stališči. Barbara Žgajner Tavš iz PS je povedala, da je reforma nujna, jo pa pri tem moti vladna retorika, Andreja Črnak Meglič iz SD je bila ostra zaradi selitve nekaterih kategorij pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih. Razprava se je nadaljevala s predlogom reforme trga dela. Predlog zakona o delovnih razmerjih med drugim omogoča večjo fleksibilnost na trgu dela, opogumlja delodajalce k zaposlovanju, zagotavlja večjo zaščito delavcev, ki so zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela. Minister Vizjak je zagotovil, da je v predlogu zakona o delovnih razmerjih usklajenih tri četrtine členov. Ob tem je povedal, da je omenjeni zakon bolj pomemben od obeh zakonov, ki sestavljata reformo trga dela. V opozicijski SD menijo, da je predlog premalo ambiciozen. Temu se pridružujejo tudi v DL. V SLS od nove delovne zakonodaje pričakujejo, da bo pripomogla k boljši konkurenčnosti gospodarstva in posledično h gospodarski rasti. Ob tem pa mora delovna zakonodaja ustrezno ščititi delavce, še posebej ranljive skupine, kot so mladi, starejši in družine. V DeSUS si želijo še strožjega zaposlovanja za določen čas in več inšpekcijskega nazora. Ob tem ugotavljajo, da bodo starejši delavci po novem na slabšem kot v veljavni ureditvi. V PS so bolj kritični, saj menijo, da omenjeni zakon ne zasleduje svojih ciljev. V NSi opozarjajo, da je današnji trg dela v Sloveniji preveč rigiden. Zato je potreben zakon, ki bo to presekal in omogočil ustvarjanje novih in dobrih delovnih mest. V SDS pa menijo, da bo zakon ustvaril okolje, v katerem se bodo lažje ustvarjala delovna mesta. Predlogu sicer ne nasprotujejo v nobeni poslanski skupini, pozivajo pa k nadaljevanju pogajanj o še odprtih določbah zakona. Poslanke in poslanci so v nadaljnjo obravnavo poslali tudi finančne zakone, ki jih je vlada predlagala z namenom zagotovitve dodatnih proračunskih sredstev. Med njimi je tudi novela v dohodnini. Minister za finance Janez Šušteršič je dejal, da zakon prinaša rešitve, ki so kompleksne in se nanašajo na več področij. Po njegovem je najpomembnejša uvedba tako imenovane pavšalne obdavčitve malih podjetnikov oziroma oseb, ki opravljajo dejavnost. V opozicijski SD menijo, da rešitve v zakonu niso dovolj domišljene in bi novela lahko pomenila korak nazaj. Predvsem opozarjajo na ukinitev posebnih olajšav za čezmejne migrante. V DL menijo, da bo novela zakona prinesla izboljšane pogoje za delovanje fizičnih oseb, ki ustvarjajo svoj dohodek z neko dejavnostjo in živijo na tak način. V SLS pa so prepričani, da je prag 50 tisoč evrov letnih prihodkov za sistem pavšalne obdavčitve prenizek. V DeSUS jih skrbi, da bo predvidena pavšalna obdavčitev zanimiva predvsem za tista podjetja in podjetnike, ki imajo majhen obseg poslovanja, ki se nimajo namena širiti in ustvarjati večjega dobička. V NSi opozarjajo, da gospodarsko-finančno stanje, v kakršnem smo, zahteva ustrezne ukrepe za spodbujanje gospodarstva, znižanje proračunskih izdatkov, obenem pa tudi ukrepe za zagotavljanje dodatnih prihodkov v proračun. V PS opozarjajo na problem pravične porazdelitve davčnih bremen, ki je ostal nerešen. V SDS pa poudarjajo, da bodo spremembe prihodkov iz naslova dohodnine posredno vplivale tudi na spremembo dohodkov iz naslova socialnih transferjev. Ob koncu so se poslanke in poslanci zadržali še pri obravnavi zakona o Davku na dodano vrednost. Z novelo zakona naj bi se nekatero blago in storitve izvzelo iz znižane obdavčitve po 8,5-odstotni stopnji in obdavčilo s splošno stopnjo v višini 20 odstotkov. Gre za časopise in revije, hrano za domače živali, uporabo športnih objektov, frizerske storitve, dobavo lončnic in sadik ter storitve javne higiene. Poslanske skupine glede dviga DDV za izbrano blago in storitve niso bile enotne, zato so mnoge predlagale drugačne rešitve. Pomisleke so iz koalicije izrazili v NSi, SLS in Desusu, kjer so celo omenjali, da predloga v nadaljevanju ne bodo podprli. Dvig DDV je bila tudi tema četrtkovega vrha koalicije. Dogovorili so se, da bo ministrstvo za finance preučilo alternativne predloge, med katerimi je tudi uvedba t.i. kriznega davka.
Jutri začne teči 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov za zahtevo referenduma o zakonu za sanacijo bank. Če dogovora ne bo, bi bil referendum o slabi banki ob ustreznem številu podpisov in upoštevanju rokov lahko že januarja. Medtem je glede podpisov pod pobudo za razpis referenduma potekala tudi kriminalistična preiskava. Policisti so namreč preiskovali, kdo je odgovoren za to, da je parlament od ministrstva za notranje zadeve ob prvem štetju prejel 36 listov manj, kot jih je bilo vloženih. Zaplet je v minulih dneh povzročil veliko vroče krvi, tudi med koalicijskimi partnerji. Opozicijska PS je zaradi ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku zagrozila z interpelacijo, Viranta pa pozvala k odstopu. Ta je poziv k odstopu zavrnil, Gorenak pa je na svoji spletni strani sporočil, da se morebitne interpelacije ne boji.

Družba

Minuli ponedeljek je minilo dvajset let od vzpostavitve diplomatskih stikov med Slovenijo in Svetim sedežem. Zato je slovensko veleposlaništvo pripravilo srečanje med vodilnima političnima osebnostnima tistega časa, takratnim državnim tajnikom blaženega papeža Janeza Pavla II, kardinalom Angelom Sodanom, ter prvim slovenskim premierjem Lojzetom Peterletom. Srečanje je bilo v prostorih papeške akademije, prestižne ustanove državnega tajništva, na kateri se šolajo bodoči diplomati Svetega sedeža. Kot je za naš radio povedal takratni premier in zdajšnji evropski poslanec Lojze Peterle, je srečanje potekalo v enkratni atmosferi. Dodal je, da se takratnih dogodkov spominja z jasnim spominom in da je imel čast, da je papeža Janeza Pavla II srečal devetkrat. Najbolj pomembno pa je bilo srečanje v Castel Gandolfu avgusta leta 1991. Ob tem je poudaril, da Sveti sedež danes ostaja pomembna postavka v mednarodni politiki, s tem ko jasno zastopa vrednote in načela, ki vodijo k miru, sodelovanju in medsebojnemu spoštovanju ter s tem, da postavlja človeka pred kapital. Zato je po njegovem pomembno sodelovati s Svetim sedežem. Srečanja se je udeležil tudi nekdanji ljubljanski nadškof, kardinal Franc Rode. Spomnil je, da vse evropske države niso takoj podpirale slovenske osamosvojitve. V Vatikanu se je mudil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Med drugim se je srečal tudi s papežem Benediktom XVI. Erjavec se je sestal tudi z ministrom za zunanje zadeve Suverenega malteškega viteškega reda Jean-Pierre Mazeryjem.

Šport

Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Skopju v sredo izgubila proti Makedoniji z 2:3. Pred tekmo so naši izbranci poudarjali željo po zmagi, preizkusili so tudi novi sistem igre, z vezisti v rombu, a to ni prineslo želenega izkupička. Po tem ko je kazalo na rezultat 2:2 je po slabem posredovanju Samirja Handanovića tekmo v prid domačih odločil Agim Ibrahimi. Za Slovenijo je to na osmi tekmi v letu 2012 četrti poraz in hkrati tretji na tretji tekmi proti Makedoniji, naslednji obračun pa bo na sporedu v začetku februarja.

Košarkarji Uniona Olimpije so zabeležili drugo zmago v evroligi. Pred sicer rekordno nizkim številom gledalcev v Stožicah so še drugič v tej sezoni premagali italijanski Cantu. Junak zmage je bil Jaka Blažič s 30 točkami, vključno z dvema prostima metoma dvajset sekund pred koncem za končni izid 81:79. Ljubljančani tako po šestih odigranih krogih še vedno ostajajo v igri za napredovanje v drugi del evrolige, čeprav bo, roko na srce, naloga vse prej kot lahka. Na sporedu so namreč le še štiri tekme, od tega zgolj ena v Stožicah.