Nova sestava Sveta za Slovence v zamejstvu
Prva seja z novimi člani sveta
Matjaž Merljak
V Ljubljani je v sredo, 14. novembra 2012, potekala seja Sveta za Slovence v zamejstvu. Gre za posvetovalno telo slovenske vlade, ki ga predvideva zakon o Slovencih po svetu. Šlo je za prvo sejo sveta v novi sestavi, razpravljal pa je o ključnih zamejskih problemih. Na dnevnem redu je bila tudi določitev izhodišč za delovanje sveta, prav tako tudi novi izzivi in prednostne naloge sodelovanja med Slovenijo in zamejci.
Svet sestavljajo: predsednik (predsednik vlade), podpredsednik (predstojnik urada za Slovence v zamejstvu in po svetu) in 19 članov. Od tega je pet predstavnikov državnih organov ter organizacij civilne družbe iz Slovenije in 14 predstavnikov Slovencev v zamejstvu. Seje sveta so sveta po potrebi, najmanj dvakrat letno. Lahko so redne ali dopisne.
Sedanji člani sveta so: Rudi Pavšič, Drago Štoka,Michele (Miha) Coren in Damijan Terpin iz Italije; dr. Marjan Sturm, Bernard Sadovnik, dr. Valentin Inzko, mag. Vladimir Smrtnik, Branko Lenart in mag. Susanne Weitlaner iz Avstrije, Jože Hirnök in Martin Ropovž z Madžarske; Darko Šonc in Barbara Antolić – Vupora s Hrvaške.
Kot so sporočili iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS, je premier Janez Janša poudaril, da si vlada preko Urada ter aktivnosti različnih ministrstev in vladnih služb prizadeva za oblikovanje trdne vezi med matično državo in Slovenci v zamejstvu. Delo je usmerjeno v razvijanje skupnega slovenskega prostora, ohranjanje slovenske identitete, jezika, kulture in kulturne dediščine, kakor tudi v spodbujanje sodelovanja na področjih kot sta znanost in gospodarstvo.
Pozdravil je ugotovitve članov sveta, da na obmejnem območju narašča interes za učenje slovenskega jezika
Člani sveta so se zahvalili vladi za dejavno in vztrajno podporo pri njihovih prizadevanjih, da bi jim v matičnih državah uredili položaj in zagotovili sistemsko denarno podporo. Skupno prizadevanje za rešitev preostalih odprtih vprašanj o manjšinah je pogoj za to, da bo skupni kulturni prostor dejansko zaživel.
Naslednji pomemben korak je nadgradnja tistih politik in strategij, ki bodo kos novim izzivom na področjih kulture, jezika, znanosti, gospodarstva, športa, medgeneracijskega sodelovanja, mladih ter čezmejnega sodelovanja, še posebej v povezavi s koriščenjem evropskih sredstev in sodelovanjem občin. Predstavniki manjšin so posebej izpostavili, da je najboljša oblika podpore uspešen razvoj Slovenije.
Dogovorili so se, da bodo na naslednjem srečanju posebno pozornost posvetili razpravi o možnostih za razvoj novih oblik konkretnega sodelovanja v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora. Te še zlasti omogočajo nove okoliščine, povezane s čedalje lažjim premagovanjem ovir, ki so jih nekoč predstavljale geografske, tehnološke, administrativne in druge omejitve.
Po končani seji je bil za člane sveta še sprejem pri ministrici Ljudmili Novak, kjer je poudarila, da „danes ponovno uresničujemo željo in zamisel po ustvarjanju enotnega kulturnega prostora.“ Ministrica je izrazila zadovoljstvo nad sejo ter poudarila pomen skupnega sodelovanja za uresničitev zadanih ciljev.
