Od petka do petka: 12. - 19. oktober 2012

| 21.10.2012, 05:59 Matjaž Merljak

Minuli teden so zaznamovala predvsem pogajanja socialnih partnerjev glede pokojninske reforme in reforme trga dela, ob tem pa tudi tretji poraz slovenske nogometne reprezentance v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo leta 2014 v Braziliji.

CERKEV
Minulo nedeljo je papež Benedikt XVI na Trgu sv. Petra v Vatikanu romarjem, med katerimi so bili tudi župljani iz Doba pri Domžalah, spregovoril o Jezusovem nauku o bogastvu. Spomnil je na njegovo trditev, da bogataš težko pride v nebeško kraljestvo, a da to vendarle ni nemogoče. Bog namreč lahko pridobi srce bogatega človeka s tem, da ga spodbuja k solidarnosti in k delitvi dobrin z revnimi ter ga tako usmeri k darovanju. Takšen preobrat pa se zgodi po osebnem srečanju človeka z Jezusom. Romarje iz Doba pri Domžalah pa je takole pozdravil: „Lepo pozdravljam romarje iz Doba pri Domžalah v Sloveniji! Ob jubileju vaše župnijske cerkve ste prišli v Rim, da bi se zahvalili za dar vere. Želim vam, da bi bila vaša cerkev pogosto polna, vaša srca pa v njej vedno znova posvečena in okrepljena za vse dobro. Naj bo z vami in z vso vašo župnijo moj blagoslov!“

V Vatikanu poteka trinajsta redna škofovska sinoda z naslovom Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere. Na njej je spregovoril tudi tudi predstavnik Slovenske škofovske konference, celjski škof Stanislav Lipovšek. Udeležencem je predstavil slovenski pastoralni načrt Pridite in poglejte. Po njegovem je to program o tem, kako spodbuditi novo evangelizacijo po župnijah. Poudaril je, da omenjeni dokument upošteva družbeno okolje, v katerem se uresničuje duhovno poslanstvo Cerkve, ki ga določajo družbeni premiki iz časa, ko smo doživeli samostojno Slovenijo in demokratične spremembe. Te pa so po njegovem prinesle praktični ateizem in druge pojave, ki jih imenujemo sekularizacija. Poudaril je, da so v Sloveniji močno navzoči vplivi ateistične ideologije, kar se vidi tudi po tem, da smo v Evropi edina država, ki nima verouka v šoli. Škof Lipovšek je poudaril tudi misijonarski vidik župnij. Tega si je Cerkev v Sloveniji prizadevala živeti v obdobju po koncilu. Z njim pa bi udejanjila tudi pastoralne smernice koncilskih dokumentov, je med drugim dejal celjski škof.

Na Otočcu je minulo soboto potekal že drugi Zbor kristjanov in ljudi dobre volje. Na srečanju, ki ga je organizirala Civilna iniciativa prebudimo Slovenijo, je nastopilo več govorcev, med njimi nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati, novinar Vinko Vasle, pravnik Ivan Kukar, antropolog Jože Ramovš, inovator Japec Jakopin, pisateljica Berta Golob in evropski poslanec ter kandidat za predsednika države Milan Zver. V razmišljanjih so bili enotni, da si narod svojo prihodnost piše sam in da brez močne narodne zavesti ne bomo preživeli. Pobudnik Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Jože Strgar je uvodoma opozoril na zaskrbljujoče razmere v državi, ki bodo rešljive le v enotnih potezah. „Naše prireditve so naravnane na prebujanje nas kristjanov in ljudi dobre volje, da bi se globlje zavedali svojih državljanskih pravic in dolžnosti in da bi v polnejši meri razumeli potrebo po soustvarjanju družbenih razmer, seveda po demokratični in ne po revolucionarni poti.“ Kandidat za predsednika Milan Zver je prepričan, da tovrstna srečanja veliko doprinesejo k zavedanju o skupnem dobrem. „S ponosom lahko ugotovimo, da je prav krščanstvo vneslo demokracijo na slovenski politični prostor. Prvo krščansko socialno gibanje, začenši z Janezom Evangelistom Krekom, je bilo prvi promotor demokracije na slovenskem. Krščanstvo ima velik vpliv na razvoj politike na slovenskem in pa tudi zgodnje demokracije na slovenskem.“ Zver je še dejal, da se državljani premalo aktivno vključujemo v slovenski politični prostor. Sicer pa je uvodno predavanje imel literarni zgodovinar Matija Ogrin. Opozoril je, da je v Sloveniji prisotna velika kriza duhovne zavesti. Ogrin še trdi, da ko začne pri nas umirati spoznanje o resničnem, začne umirati tudi spoznanje o dobrem. Drugega vseslovenskega zbora kristjanov in ljudi dobre volje so se na Otočcu udeležili tudi novomeški škof Andrej Glavan, minister za obrambo Aleš Hojs in starosta slovenske politike Ivan Oman Škof Glavan je dejal, da je medijem in delu politike, ki stojijo na okopih preživelih ideologij, uspelo očrniti politiko z besedami to ni za kristjane, to je za neke povzpetneže, da je to umazana stvar. Prav to se je morda zalezlo tudi v nekatere izmed nas. Po njegovem pa je prav, da bi se v dobi, ko nekateri govorijo o plebiscitnem dogajanju, vsi verni angažirali.

DOMAČI POLITIČNI IN DRUŽBENI PARKET
Vlada je besedilo pokojninske reforme in reforme trga dela poslala v nadaljnjo obravnavo v državni zbor. O obeh reformah se vlada že mesec dni pogaja s socialnimi partnerji, vendar ta še niso končana. Ker želi, da bi obe začeli veljati že v začetku naslednjega leta, jih mora v državni zbor poslati že zdaj, da bosta lahko sprejeti pravočasno. Vlada želi z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnini, ki temelji na vplačanih prispevkih, povrniti status pravice, zaslužene z minulim delom in prispevki, vplačanimi v pokojninsko blagajno. Poleg tega želi, kot so zapisali v gradivu, zagotoviti preglednost pokojninskega sistema. Z zakonom o delovnih razmerjih želi zagotoviti čim večjo stopnjo zaposlenosti do leta 2020, z zakonom o urejanju trga dela pa doseči večjo fleksibilnost na trgu dela. Premier Janez Janša poudarja, da se z obravnavo mudi, ker je „še posebej pokojninski zakon obvezni del pokojninskega paketa, ker vsebuje finančne učinke za naslednje leto, brez katerih se proračun ne izide.“ Na potezo vlade so se odzvali v obeh opozicijskih strankah SD in PS, kjer opozarjajo na neusklajenost reform s socialnimi partnerji. V SD ocenjujejo, da je zdaj usoda obeh reform v rokah vlade, v PS pa opozarjajo, da so reforme sicer nujne, a bi te morale biti usklajene s socialnimi partnerji. Odzvali so se tudi v Zvezi svobodnih sindikatov, kjer so poudarili, da se bo zdaj moral pogajalski jezik zaostriti. Na delodajalski strani pa medtem upajo, da bodo določene spremembe zakonov še mogoče. Premier Janša je socialnim partnerjem sicer zagotovil, da bodo pogajanja tekla naprej na enak način kot do zdaj. Prav tako bo vsebino zakonov mogoče spreminjati v sami parlamentarni proceduri.

Pogajanja tako tečejo naprej. Predstavniki sindikatov in delodajalcev so se v sredo ponovno pogajali o pokojninski reformi. Osredotočili so se na problematiko poklicnih pokojnin. Po končanem krogu pogajanj, sta obe strani optimistični. Kot je po sestanku dejala Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov, je bilo v veljavni pokojninski reformi prehodno obdobje za tiste, ki so bili pred tem vključeni v sistem beneficirane delovne dobe, prekratko, da bi omogočilo zavarovancem zbrati dovolj denarja za poklicno pokojnino. Po njenih besedah zdaj skušajo opredeliti, kdo bi moral biti upravičen do takšnega kritja dela poklicne pokojnine. Dodala je, da je bilo vzdušje konstruktivno in da se zdi, da bodo našli dobro rešitev. Predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin pa je povedala, da je za delodajalce velik problem register delovnih mest, za katere se plačuje poklicno zavarovanje, in je nespremenjen že 20 let. Po njenem ga je treba prečistiti in izključiti iz njega tista delovna mesta, ki ne sodijo več med težja in zdravju škodljiva. Socialni partnerji bodo pogajanja nadaljevali jutri. Kot je povedal minister za delo Andrej Vizjak, bo vlada, zlasti pri pokojninski reformi, če ne bo doseženega soglasja, verjetno kljub temu vztrajala pri sprejemu zakonodaje v parlamentu. Po njegovem bi v nasprotnem primeru državo in sedanje upokojence postavili kot talce, saj bi bilo v prihodnje ogroženo izplačevanje pokojnin. Je pa optimističen in meni, da je možno pri obeh reformah doseči soglasje.
Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je odločila, da bo bo vladi predlagala, naj zaradi pozitivnih signalov finančnim trgom čim prej začne uporabljati fiskalno pravilo. Slednjega namreč narekuje prilagoditev odhodkov države prihodkom brez zadolževanja, kar je bilo sprejeto z uredbo. Zato je predsednica komisije Alenka Bratušek iz PS povedala, da je naloga vlade, da predpise spoštuje in uveljavlja. Da vlada fiskalno pravilo že izvaja je pojasnil poslanec SDS Andrej Šircelj. Meni namreč, da se bo zaradi tega javnofinančni primanjkljaj, ki je še lani znašal 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2014 zmanjšal na 2,6 odstotka. Koalicija si sicer želi fiskalno pravilo zapisati tudi v ustavo, saj to daje večjo obvezo katerikoli vladi, da ga upošteva na dolgi rok.
Nadaljujemo pa s predsedniškimi volitvami. Te bodo 11. novembra, v roku pa so bile vložene štiri kandidature, in sicer aktualnega predsednika republike Danila Türka, Milana Zvera, Boruta Pahorja ter Martine Valenčič. Kandidature prvi treh so bile potrjene že pred časom, kandidaturo Valenčičeve pa je komisija zavrnila, saj je kandidatka zbrala premalo podpisov podpore. Tako se bodo pomerili le trije kandidati. Aktualni predsednik in neodvisni kandidat Danilo Türk na volitvah nastopa s sloganom "za skupno dobro", kandidat SDS in NSi Milan Zver s sloganom "predsednik, ki vidi dlje", ključna beseda kampanje kandidata SD Boruta Pahorja pa je "skupaj". Vsi trije so znani politiki, katerih izhodišča so različna. Posebnost letošnjih volitev je, da so kandidati le trije. Urednik Demokracije Metod Berlec meni, da so razlogi za to predvsem ekonomske narave. Predsedniško tekmo je sicer ob glavnih treh kandidatih napovedalo še deset drugih, a je ostalo le pri napovedi. Berlec meni, da je šlo pri njih za nekakšno samopromocijo in predstavljanje lastnih težav in da je zanje predsedniška tekma nekakšen resničnostni šov.

V državnem zboru sta v minulem tednu potekali dve javni predstavitvi mnenj. Prvo je bila javna predstavitev mnenj o ustavni spremembi referendumske zakonodaje. Večina razpravljavcev je predlogu nasprotovala. Nekateri so posvarili pred umiranjem demokracije in opozarjali, da ob tolikih ukrepih vlade ni čas za omejitev referenduma. Kritični so bili do omejitev vsebin, o katerih bi odločali na referendumu, pa tudi do določitve 35-odstotnega kvoruma, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. Niso pa nasprotovali predlogu, da bi možnost zahteve referenduma odvzeli poslancem in državnemu svetu. Druga javna predstavitev mnenj pa je bila o noveli zakona o visokem šolstvu. Udeleženci v razpravi so največ pozornosti namenili predlaganemu načinu imenovanja članov sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Druga polemična tema je varčevanje v šolstvu. Slišati je bilo predvsem pozive, da varčevanje na tem področju ni pametno. Namen soočenja mnenj je bilo pridobiti stališča strokovne in širše javnosti o noveli kot podlagi za njeno obravnavo na matičnem delovnem telesu, pa tudi o ostalih izzivih visokega šolstva.
ŠPORT
Slovenska nogometna reprezentanca je po Švici doma in Norveški v gosteh ter zmagi nad Ciprom, tokrat praznih rok ostala še v Albaniji. Zdaj za vodilno Švico zaostaja za sedem, za Norveško pa za štiri točke. Izbranci Slaviše Stojanovića so v Tirano prišli z namenom vzeti vsaj točko, ki bi ohranila upe po uvrstitvi na svetovno prvenstvo v Braziliji. A na koncu so na od dežja razmočenem igrišču zmagali Albanci z 1:0. Nogometaš Mišo Brečko je povedal, da so tri točke s štirih tekem zagotovo premalo, a da ni še vse izgubljeno.

V Planici sta uradno zaživeli novi skakalnici v dolini pod Poncami - velika in srednja. Zrasli sta na podrtiji stare Bloudkove velikanke, ki se je v Planici pod težo snega zrušila leta 2001. Skakalnici sta odprla Primož Peterka in Aleš Hlebanja. Malo po 11. uri sta se pred 7 tisoč 500 gledalci sočasno spustila po prenovljenih objektih - Hlebanja po Bloudkovi velikanki, Peterka pa po 90-metrski napravi. Po slovesni otvoritvi je bilo na sporedu še državno prvenstvo. Prepričljivo je slavil Jurij Tepeš, ki je obakrat preskočil mejo 130 metrov. Drugo mesto je osvojil Jaka Hvala, tretjega pa Matjaž Pungertar.