Škrinjarjeva in Peratova o stanju v formalnem in neformalnem izobraževanju

Politika | 17.10.2012, 17:59 Petra Stopar

Državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar ter vodja študija in namestnica direktorja Socialne akademije Mojca Perat sta se v sredini oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče strinjali, da je treba formalni in neformalni izobraževalni sistem še bolj povezati, nadgraditi in urediti sistem priznavanja. Dotaknili sta se tudi aktualnega stanja v slovenskem šolstvu ter kakovosti posredovanega znanja.

Po mnenju državne sekretarke Mojce Škrinjar kombinacija izobraževanja za osebnostno rast na eni strani in za preživetje na drugi strani trenutno našim mladim ne omogoča uspešnih začetkov pri iskanju zaposlitve. „Premalo je poklicno izobraženih, za katere je največ povpraševanja in po drugi strani imamo tudi brezposelne mlade. Vsekakor pa se mi zdi, da naš izobraževalni sistem daje solidno podlago za vstop na trg dela kjerkoli v Evropi, da pa ga je možno še izboljšati, saj se na nekaterih področjih držimo povprečja, nekje imamo na žalost celo podpovprečne rezultate (pri bralni pismenosti), medtem ko smo pri naravoslovju lahko rezultatov veseli.“

Glede predlaganih sprememb v standardih in normativih je povedala, da je v več kot polovici držav v Evropi že povečala zahtevnost standardov, zlasti kar zadeva učiteljeve obveznosti. „Mi imamo določene neracionalnosti v šolskem sistemu, za katere se daje določen denar, kar pa ni dobro“, je dejala in dodala, da imamo zlasti v osnovnih šolah ponekod zelo malo napolnjene oddelke, nekje pa zelo polne. „Ta hip oblikujemo krizno koordinacijo, v kateri se želimo tako s sindikalnimi centralami, kakor z združenjem ravnateljev in staršev ter skupnostjo občin pogovoriti o tem, kako lahko optimiziramo naš sistem, hkrati pa s čim manj ranami priti iz varčevalnega paketa.“

Perat: „Želimo si iti ob bok formalnemu izobraževanju“

Mojca Perat s Socialne akademije je dejala, da medtem ko nam formalno izobraževanje prinese javno veljavno izobrazbo in poklicno kvalifikacijo, pa gre pri neformalnem izobraževanju za „pridobivanje, razširjanje, poglabljanje znanja, in je neke vrste komplementarno formalnemu izobraževanju“.

Kot pravi, ima neformalno izobraževanje veliko vrednost predvsem za vrednote posameznega človeka. Zato si na Socialni akademiji, ki je ena od neformalnih in nevladnih izobraževalnih ustanov, želijo, da bi bil tovrsten študij v prihodnje bolj cenjen. Pomanjkljivost je po njenem to, da ne prinaša višje stopnje izobrazbe „in je neko dodatno izobraževanje, ga pa priznava vedno več civilnodružbenih, gospodarskih in verskih ustanov, in tudi poznam posameznike, ki so se ravno zaradi teh veščin, ki so jih pridobili na neformalnem izobraževanju, zaposlili“.

Škrinjarjeva se strinja, da neformalno izobraževanje trenutno bolj živi pri poklicnem izobraževanju, da pa bo drugje na „celi paleti potrebno razviti sistem priznavanja neformalnega izobraževanja in razviti sistem kreditnih točk ter umeščanja v slovenski kvalifikacijski sistem“.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem smo spregovorili tudi o vlogi in avtonomiji učitelja pri posredovanju kakovostnega znanja, o „begu možganov“ in o tem, kakšno znanje je dandanes „zaželeno“.