Največji propadli slovenski velikani v času krize

Slovenija | 09.10.2012, 11:29

Seznam podjetij v Sloveniji, ki so propadla v času svetovne finančne in gospodarske krize, je vsako leto daljši. Od septembra 2008, ko se je kriza simbolno začela s padcem ameriške investicijske banke Lehman Brothers, so pri nas svoja vrata zaprla številna velika podjetja z več sto zaposlenimi. Nekateri delavci so se ob stečaju uspeli prezaposliti drugam, nekateri so imeli možnost upokojitve, a številni so vsaj za določen čas ostali brez zaposlitve.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo pri nas največ novih brezposelnih po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize, ko je šla v stečaj Mura European Fashion Design. To je bilo leta 2009, takrat se je na zavod prijavilo 944 delavcev te družbe. Na drugem mestu je podjetje Prevent avtomobilski deli, po njegovem stečaju leta 2010 je bilo prijavljenih 696 brezposelnih. Sledi SCT. Zaradi stečaja našega nekdanjega največjega gradbinca je šlo leta 2011 na zavod 672 njegovih delavcev.

Omeniti velja, da je bila Mura European Fashion Design le ena od družb, ko so sodile v okrilje propadlega murskosoboškega tekstilnega velikana. Leta 2009 so šle v stečaj tudi družbe Mura ženska oblačila, Mura moška oblačila in Muralist, ki so skupaj povzročile 1.768 novih prijav brezposelnih.

Ozrimo se še v letošnje leto. Največ novih brezposelnih, 522, smo imeli, ko je šlo v stečaj Primorje. Sledi še en gradbinec, Kraški zidar. Njegov propad je na zavod pahnil 235 delavcev. Nekaj manj novih brezposelnih, točneje 232, je bilo po stečaju Nove Metalne.

Da so razmere v gospodarstvu zelo zaostrene, kažejo tudi kumulativni podatki agencije za javnopravne evidence in storitve o številu začetih stečajnih postopkov in številu izbrisanih subjektov iz poslovnega registra zaradi končanih stečajnih postopkov. Leta 2009 je bilo začetih 332 stečajev, iz registra je bilo izbrisanih 269 subjektov. Leto pozneje je bilo začetih že 510 stečajev, izbrisov iz registra je bilo 291. V letu 2011 so bile te številke še višje - začetih stečajev je bilo 675, izbrisov iz registra 398. Podatki za prvih osem mesecev letos kažejo na umiritev tega trenda. Od januarja do avgusta je bilo namreč začetih 427 stečajev, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 466. Je pa bilo zato v letošnjih prvih osmih mesecih že 319 izbrisov iz registra, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 261. Po podatkih omenjene agencije levji delež predstavljajo gospodarske družbe in zadruge, sledijo samostojni podjetniki in posamezniki.