Erjavec: Pričakujemo umik pooblastil proti LB in NLB
Politika | 03.10.2012, 16:30 Petra Stopar
Dočakali smo korak naprej pri reševanju enega od najbolj aktualnih odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Zagreb je pripravljen na to, da vprašanje deviznih vlog nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke rešuje pod okriljem sodišča za mednarodne poravnave v Baslu, kot je predvideno tudi v nasledstvenem sporazumu. Zdaj Ljubljana pričakuje le še umik hrvaških tožb zoper LB in NLB. Če bo izpolnjen tudi ta pogoj, se po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca lahko v Sloveniji začne ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe za vstop v Evropsko unijo.
Minister Karl Erjavec je potrdil, da je prejel pismo hrvaške kolegice Vesne Pusić, v katerem je izrazila pripravljenost Hrvaške, da se vprašanje LB rešuje v okviru nasledstva, torej Banke za mednarodne poravnave. „Mislim, da je to velik in pomemben korak naprej pri razreševanju tega vprašanja, seveda pa ostane še drugi korak. Veste, da so v okviru tega spora pred hrvaškimi sodišči vložene tožbe, in sicer s strani dveh bank na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance iz let 1995 in 2001,“ je dejal in dodal, da pričakujejo, da bodo pooblastila Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb, na podlagi katerih tožita LB in NLB, umaknjena. Po ministrovem mnenju bi bilo namreč primerno, da če se vprašanje LB rešuje pred baselskim sodiščem, ne morejo hkrati teči o istem predmetu tudi tožbe na hrvaških sodiščih.
Spomnil je, da bosta z iskanjem rešitve za to vprašanja v četrtek na Bledu nadaljevala slovenski in hrvaški finančni strokovnjak, France Arhar in Zdravko Rogić. Po njegovem prepričanju bosta tudi sama ugotovila, da je prava pot za reševanje vprašanja Basel, tako da sestanek pričakuje z velikim optimizmom in upa, da se je zgodil tisti prvi korak, ki je nujno potreben za to, da tudi to vprašanje državi zapreta. Kako blizu je potemtakem ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo v slovenskem parlamentu? „Seveda, če bodo umaknjena tudi pooblastila za tožbe pred hrvaškimi sodišči, mislim, da bo postopek ratifikacije hitro predlagan v proceduro.“
Medtem ko Slovenija in Hrvaška mejno vprašanje rešujeta na arbitražnem sodišču, pa vprašanje LB ostaja odprto zlasti zato, ker je nova hrvaška vlada spremenila stališče. Spomnimo: pred dvema letoma se je na pristopnih pogajanjih z unijo zavezala, da se bo vprašanje reševalo v okviru nasledstva, to se pravi pod okriljem banke v Baslu. To dokazuje tudi pismo takratnega finančnega ministra Ivana Šukerja, je dejal Erjavec. Od njegovega obiska v Zagrebu konec marca letos pa hrvaška stran trdi, da vprašanje ni povezano z nasledstvom, temveč da gre za dvostransko vprašanje med dvema bankama. A kot kaže, je naša južna soseda vendarle spoznala, da se mora te zaveze držati.
