Od petka do petka: 7. - 14. september 2012

| 16.09.2012, 05:54 Matjaž Merljak

37. teden v letu 2012 je minil v znamenju pokojninske reforme in napovedi o ustanovitvi bančne unije. Sicer pa je ta konec tedna precej bogat tudi duhovno. Medtem, ko smo prejšnjo soboto na mali šmaren molili za nove duhovne poklice, se je včeraj odvijala Stična mladih, danes pa je v ljubljanski metropoliji nedelja svetniških kandidatov. Posebej so v ospredje postavili nadškofa Antona Vovka, seveda pa je spomin tudi pri škofu Frideriku Baragi, škofu Janezu Frančišku Gnidovcu in salezijancu Andreju Majcnu.

Molili smo za nove duhovne poklice

V Katoliški cerkvi smo minulo soboto obhajali praznik Marijinega rojstva oziroma mali šmaren. Letos je na ta dan še posebej odmevala prošnja za nove duhovne poklice, saj je po vseh škofijah potekal molitveni dan za duhovne poklice z geslom besed blaženega škofa Slomška Sveta vera bodi vam luč!. Omenjeno geslo se navezuje na iztekajoče Slomškovo leto, ki bo svoj vrh doseglo v tednu, ki je pred nami. Precej slovesno je bilo prejšnjo soboto na Sveti gori pri Gorici, kjer je evharistično bogoslužje vodil koprski škof Jurij Bizjak. Tam so bili tudi naši kolesarji, ki so letos ponovno romali Od Marije k Mariji - iz Dobrove pri Ljubljani na Sveto goro. Na romanju so prevozili so več kot 150 kilometrov.

Katoliški laiki kritični do medijskega poročanja o Cerkvi

V svetu Katoliških laikov Slovenije so prepričani, da se slovenski mediji, še posebno v zadnjih tednih, ukvarjajo s povsem tendencioznim poročanjem o katoliški Cerkvi in katoličanih, pri tem sicer niso omenili nobenega primera, a je naslovnice polnila zgodba o domnevnem očetovstvu kardinala Franca Rodeta. „Poročanje o nečem, kar temelji zgolj na govoricah, brez preverjanja in poročanja o objektivnih dejstvih, je pristransko“, so prepričani. Menijo, da namen takšnega poročanja z ustvarjanjem velikih „zgodb“ o Cerkvi na Slovenskem in njenih najvidnejših predstavnikih ni le v premoženjski koristi. Kot poudarjajo, gre pri vsem tem za okrnjenje dobrega imena posameznim cerkvenim predstavnikom in za blatenje Cerkve kot najmočnejše organizacije civilne družbe. Pristranske objave ciljajo na vnašanje občutka razdora v Cerkvi na Slovenskem, na spodbujanje proticerkvenega razpoloženja v javnosti, k moralni diskreditaciji Cerkve in k odkritemu smešenju škofov in duhovnikov, so zapisali v izjavi za javnost Sveta katoliških laikov Slovenije. Njihova predstavnica Vlasta Rus: „Pri tem gre tem za odkrit medijski napad na vidnejše cerkvene predstavnike, pa tudi na katoličane, ki so v javnosti pripravljeni zagovarjati svoje vrednote in prepričanje. To dokazuje nedopustna medijska diskreditacija prof. dr. Jožeta Balažica z Inštituta za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Slovenski mediji strokovnost mednarodno priznanega slovenskega znanstvenika postavljajo pod vprašaj zaradi njegovega javnega nasprotovanja nekaterim rešitvam na referendumu zavrnjenega družinskega zakonika in zaradi dejstva, da je katoličan. Prepričani smo, da je takšno ravnanje medijev jasen primer povsem pristranskega poročanja zgolj zaradi verskega prepričanja, kar je v sodobni demokratični družbi povsem zavržno.“

V Svetu katoliških laikov Slovenije tovrstno ravnanje medijev ostro obsojajo. Novinarje pa pozivajo k spoštovanju profesionalnih in etičnih standardov oziroma k objektivnemu poročanju, ki bo spodbujalo strpnost in spoštovanje vseh subjektov civilne družbe, vključno s Cerkvijo. Prepričani so namreč, da lahko zgolj objektivno in nepristransko poročanje zagotovi in varuje dostojanstvo vsakega posameznika.

SLOVENIJA

Enotna bančna unija

Reševanje bank in reforme, to dvoje je polnilo medijski prostor v minulem tednu. Najprej je predsednik vlade Janez Janša obiskal luksemburškega premiera in šefa evroskupine Jeana-Clauda Junckerja, nato pa je v Sloveniji in tudi drugod po Evropi odmevala napoved predsednika Evropske komisije o ustanovitvi bančne unije.

Reforme, ki jih predlaga slovenska vlada, gredo v pravo smer in so izjemno pomembne tako za Slovenijo kot za celotno območje evra, je v Luksemburgu po srečanju z Janšo dejal Junker. „Razmere so resne, Slovenija ne sme izgubljati časa," je še poudaril. Tudi Janša je opozoril, da je časa malo. Pozneje je v pogovoru za POP TV zatrdil, da Slovenija lovi zadnji vlak in da je nujne ukrepe in reforme treba potrditi do konca leta. To se mu zdi realna časovnica.

Evropska komisija pa je v sredini tedna predlagala vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora nad vsemi bankami v območju evra, pri katerem bi imela jedrno vlogo Evropska centralna banka. Ta mehanizem, ki je temelj bančne unije, naj bi začel delovati 1. januarja 2013, popolno zmogljivost pa bi dosegel leto pozneje. Predlog po oceni Banke Slovenije prinaša pozitivne učinke, na finančnem ministrstvu predloga še ne morejo komentirati, pozdravljajo pa vse predloge, zaradi katerih bi se še ustrezneje varovalo finančno stabilnost v EU in v Sloveniji.

Zmanjševanje javne porabe in reforme

Zmanjševanje javne porabe in v tem okviru vseh javnih izdatkov je ena od ključnih prednostnih nalog vlade. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, so v tem okviru s prvim korakom - zmanjšanjem števila ministrstev - samo pri plačah ministrov in državnih sekretarjev na letni ravni prihranili skoraj pol milijona evrov. A vlada gre s predlogi naprej. Ves teden so se vrstili odzivi na predlog pokojninske reforme in sprememb na področju trga dela.

Najprej so o pokojninski reformi razpravljali v koalicijskih strankah DeSUS in NSi. Po seji IO DeSUS je predsednik stranke Karl Erjavec dejal, da podpirajo izhodišča za pokojninsko reformo, ostajajo pa odprta vprašanja glede usklajevanja pokojnin in informativnih osebnih računov. Po oceni ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka pa so si v "načelnih, ključnih rešitvah povsem enotni". Pokojninsko reformo načeloma podpirajo tudi v NSi, a imajo po besedah predsednice stranke Ljudmile Novak člani sveta nekaj pripomb, predvsem glede pogojev za upokojevanje, ki se tičejo družinskih članov. O tem smo govorili tudi z gosti na Radiu Ognjišče. Svoj pogled na reforme so predstavili poslanci SD, SDS, SLS in PS Andreja Črnak Meglič, Andrej Šircelj, Jakob Presečnik in Barbara Žgajner Tavš.

Poslanka SD Črnak Meglič je opozorila, da pretežni del členov pokojninske reforme izhaja že iz reforme, ki je bila na lanskem referendumu zavrnjena. „Ta vlada se je odločila, da sledi namenom sindikatov, da je zadosten pogoj 40 let delovne dobe in 60 let starosti, vendar se moramo ob tem vprašati, kako zasledujejo vse ostale cilje pokojninske reforme,“ se je vprašala Črnak Megličeva in pri tem omenila zagotavljanje dostojnih pokojnin, vzdržnost pokojnin in pravičnost.

Poslanec SDS Šircelj je nato opozoril, da bo z novo pokojninsko reformo pokojnina dejansko postala pravica in da jo bo dobil tisti, ki jo bo vplačal. „To je zavarovanje za primer starosti. S tem, ko se bo nekatere izdatke, ki jih danes ima pokojninski sistem, preneslo na proračun, se ne bo ničesar krčilo.“ Poslanka PS Žgajner Tavš je izrazila bojazen, da pokojninska reforma blagajne na dolgi rok ne bo rešila. „Bojim se, da ga prav na dolgi rok ne bo rešila, da bo potrebna zelo hitra nova reforma.“ V državnem zboru in v državi se ne da delati samovšečno, pa je opozoril Presečnik. SLS je sicer podpirala na lanskem referendumu zavrnjeno reformo, a je Presečnik povedal, da zato, ker so že v prejšnjem mandatu ugotovili, da ta pokojninski sistem enostavno ni vzdržen in da ga bo treba spremeniti.

Sprememba ustave do konca leta?

Skupina 50 poslancev je v parlamentarno proceduro vložila predlog ustavnih sprememb s področja referendumske ureditve. Predsednik državnega zbora Gregor Virant ocenjuje, da bi s kompromisom z NSi v državnem zboru lahko dosegli ustavno večino, ustavne spremembe pa bi lahko bile sprejete do konca leta.

Suša povzročila več deset milijonsko škodo

Na odboru državnega zbora za kmetijstvo so obravnavali poročilu o posledicah suše. Poslanke in poslanci so večkrat opozorili, da bi moralo biti namakanje v slovenskem kmetijstvu stalna praksa, ne pa izjema. Pristojno ministrstvo so med drugim pozvali k pripravi akcijskega načrta strategije prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam za prihodnje obdobje. Minister za obrambo Aleš Hojs je poudaril, da preliminarna ocena po podrobnejšem popisu znaša dobrih 60 milijonov evrov. Opozoril je, da sredstev za pomoč v proračunu ni, saj že samo s sanacijo plazov v Sloveniji zamujamo okoli sedem let.

Podpore predsedniškim kandidatom tudi v tem tednu

Izvršni odbor DeSUS se je odločil, da kot kandidata na novembrskih predsedniških volitvah podpre zdajšnjega predsednika Danila Türka. Svet Državljanske liste pa je sklenil, da bo stranka podprla kandidata SD Boruta Pahorja za predsednika republike. Tudi svet NSi je na seji uradno potrdil evropskega poslanca Milana Zvera za predsedniškega kandidata NSi. Zvera v predsedniški kandidaturi podpira tudi njegova matična stranka SDS.

Kultura

Rožančevo nagrado je letos prejela Meta Kušar za esejistično zbirko Kaj je poetično ali ura ilegale. Kušarjeva je ob razglasitvi dejala, da v esejih piše o duhovnem življenju, ki je na nek način nelegalno, podobno kot poezija. Poleg Kušarjeve so bili za nagrado nominirani še Alojz Uhan, Vinko Ošlak, Milan Dekleva in Jožef Muhovič. Strokovno žirijo so sestavljali predsednik Edvard Kovač, Ignacija J. Fridl, Barbara Pogačnik, Milček Komelj in Miha Pintarič.

Po zaslugi Evropske prestolnice kulture je Maribor, partnerska mesta in Slovenijo obiskalo mnogo več turistov kot običajno. V Mariboru je bilo število obiskovalcev v prvi polovici leta večje za 82 odstotkov kot v enakem obdobju lani. Prednjačijo Avstrijci, katerih obisk se je ponekod povečal tudi trikratno.

Šport

Slovenska paraolimipjska reprezentanca, ki je v zadnjih dveh tednih nastopala na igrah v Londonu, se je v ponedeljek vrnila v domovino. Prvo ime ekipe je bil tokrat strelec Franček Gorazd Tiršek, dobitnik srebrne medalje, Slovenci pa so v Londonu posegli še po številnih visokih mestih tik za stopničkami. Slovenskim športnikom invalidom so navijači pripravili prisrčen sprejem. Slovenija je imela na londonskih igrah 22 aktivnih udeležencev. Merili so se v šestih panogah.

Slovenska nogometna reprezentanca je na drugi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki ga bo leta 2014 gostila Brazilija, v Oslu izgubila proti Norveški z 1:2. Slovenija je tako po petkovem neuspehu proti Švici vpisala še drugi poraz. Naslednjo tekmo v kvalifikacijah bodo izbranci Slaviše Stojanovića igrali 12. oktobra, ki bodo Ljudskem vrtu gostili Ciper.

Do začetka evropskega prvenstva v košarki leta 2013, ki ga bo med 4. in 22. septembrom gostila Slovenija, je manj kot leto dni, znane pa so vse sodelujoče reprezentance, saj je bil v torek na sporedu zadnji, 10. krog kvalifikacij. Na prvenstvu bo poleg gostiteljice Slovenije zaigralo še 23 reprezentanc, skupine pa bo določil žreb 18. novembra. Sloveniji se bodo na prvenstvu pridružile ekipe Francije, Velike Britanije, Grčije, Litve, Makedonije, Rusije, Španije, BiH, Hrvaške, Češke, Finske, Gruzije, Nemčije, Italije, Latvije, Črne gore, Poljske, Turčije, Ukrajine, Srbije, Švedske, Izraela in Belgije.

Najuspešnejši slovenski športnik v obdobju osamosvojitve, veslač Iztok Čop, je po medalji na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu še enkrat zagotovil, da se poslavlja od aktivnega športa. V Sloveniji se bo od navijačev poslovil v petek, 21. septembra v Ljubljani, v imenitni družbi tekmecev iz dveh desetletij njegovega veslanja.

Temperature padle pod 10 stopinj, vrhove že pobelil sneg

Močna neurja, ki so iz srede na četrtek zajela večji del države, so povzročila večjo škodo na objektih zlasti na območju obalnih občin, kjer je veter odkrival strehe in podiral drevesa. Noč pa ni minila mirno niti drugod, tako so na območju več gorenjskih občin ostali brez elektrike, pristojne službe pa so morale intervenirati tudi drugod. Na območju Gorenjske je zaradi neurja prišlo do izpada električne energije. Brez elektrike so ostali odjemalci na območju vseh gorenjskih občin, delavci Elektra Gorenjska pa so po 4. uri elektriko zagotovili vsem odjemalcem. Dlje časa je bilo moteno le napajanje v jeseniški jeklarni. Višje ležeče kraje pa je pobelil sneg, na Kredarici je zapadlo več kot 20 centimetrov snega. Sicer pa vremenoslovci napovedujejo, da bo teden, ki je pred nami lepši, bolj jesenski.